Lucija

Med ženskimi imeni v Sloveniji je ime Lucija na 86. mestu. Tako je bilo leta 2007 z imenom Lucija poimenovanih 3165 (1971: 1640; 1994: 2307) oseb. Manj pogoste so bile njene različice: Lucia (50; 1994: 24), Luca (121; 529.; 1994: 126), Luciana (26), Lucijana (50), Lučana (31), Lučka (411; 291.; 1994: 320; 1971; 223). Moške oblike: Lucij (manj kot 5), Lucian (17), Luciano (37), Lucijan (286), Lucijano (5), Lucio (7), Lucjan (40), Lučano (20), Lučko (5), Lučo (5).

God:
• 12. maj
• 25. junij
• 20. september
• 13. december

ali na god sv. Lucijana:

• 7. januar
• 8. januar
• 26. oktober

Ime Lucija izhaja iz latinskega imena Lucia, ki je ženska oblika imena Lucius. To ime razlagajo iz latinskega lux, v rodilniku lucis v pomenu 'svetloba, svetlost, sijaj; dan; življenje; oko; razjasnjenje'. Zloženka z istim korenom je lucifer 'svetlonosen; na svetlo noseč', dalje Lucifer 'latinsko ime zvezde Danice ali Venere', tudi 'voditelj upornih angelov, vržen iz nebes', preneseno 'peklenski poglavar; peklenšček, vrag, hudič, zlodej'.

Med več svetnicami je najbolj znana decembrska sveta Lucija, devica iz Sirakuz na Siciliji ter mučenka v času rimskega cesarja Dioklecijana. Sveta Lucija velja za zavetnico vida. Po legendi naj bi se njen snubec zljubil v njene lepe oči, ona pa si jih je staknila in mu jih poslala. Angel ji je prinesel druge. Pesnik Dante jo je alegorično imenoval Grazia illuminante, v italijanski likovni umetnosti pa se sv. Lucija že zgodaj upodablja s pladnjem in očmi na njem. Podobna legenda o očeh je znana tudi za sv. Otilijo, alzaško redovnico iz 15. stoletja, ki je v koledarju tako kot Lucija 13. decembra.

God sv. Lucije ali Lucijino je podobno kot Miklavževo povezano z mnogimi šegami in verovanji. Po starem – julijanskem koledarju je bil 13. december najkrajši dan v letu. Sv. Lucija je simbolično prinašala luč, svetlobo v dolge noči in se uprla nekdanjemu ženskemu demonu mraka in teme Sredozimki.