• 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

Misli s.Terezije Benedikte (Edith Stein)

s.  TerezijA BenediktA od Križa (Edith Stein)

*+ Moja prva jutranja ura pripada Gospodu. Dnevno delo, ki mi ga on nalaga, hočem začeti s prepričanjem, da mi bo dal on sam moči, da ga dovršim. V tem razpoloženju stopim k božjemu oltarju. Ne gre zame in za moje malenkostne zadevice, gre za veliko spravno žrtev. Smem se je udeležiti, v njej se razveseliti. Pri darovanju smem na oltar položiti sebe in vse svoje delo in trpljenje. Ko pri svetem ob­hajilu pride k meni Gospod, ga smem vprašati: "Kaj želiš, da storim?" In kar v tihem pogovoru z njim spoznam za svojo najbližjo nalogo, bom izvršila najprej.

+ Živo bo ostalo v meni prepričanje, da - gledano z božje strani - ni nikakega slučaja. Vse naše življenje je do najmanj­ših podrobnosti zarisano v načrtih božje previdnosti. Gleda ga božje vseobsegajoče oko. Zato je v njem popoln in dovršen smisel.

+ Božje življenje je ljubezen. Prekipevajoča ljube­zen, ki ne išče svojega, ki se razdaja, ki se usmiljeno sklanja k vsakemu bednemu bitju, ki varuje in neguje druge. Ljubezen, ki ozdravlja, obuja mrtve, neguje in hrani, uči in oblikuje.

+ Šele ob sv. Tomažu se mi je posvetilo, da je tudi znanstveno delo božja služba... Mislim celo: čimbolj je kdo potopljen v Boga, tem bolj more prav v tem smislu iti iz sebe. Če je sam poln Boga, more in mora - četudi včasih nevede - vnašati v svet božje življenje.

+ Kdor se zapre sam vase, kdor svojega notranje­ga bogastva ne daje svoji okolici, da bi se z njim okoristila, tega ni mogoče šteti za člana skupnosti. Ne odpre ji vrelcev, iz katerih bi ji lahko pritekale obilne sile.

+ Pred Otrokom v jaslicah se delijo duhovi. Za ene je učitelj življenja, za druge učitelj smrti. Eni so zanj, drugi so proti. Njegove roke dajejo, vendar tudi zahtevajo.

+ Kdor pripada Kristusu, mora živeti celostno življenje Kristusa; priti mora do polne starosti Kristusove, končno mora stopiti z njim na pot križa, v Getsemani in na Golgoto.

+ Božje življenje je ljubezen. Prekipevajoča ljubezen, ki ne išče svojega, ki se razdaja, ki se usmiljeno sklanja k vsakemu bednemu bitju.

+ Naša ljubezen do ljudi je mera naše ljubezni do Boga. Za kristjane - pa ne samo zanje - ni "tujih ljudi". Kristusova ljubezen ne pozna meja.

+ Ponavadi dobimo težji križ, ko se hočemo znebiti prejšnjega.

+ Bolj ko je temno okrog nas, bolj moramo odpreti svoje srce luči, ki prihaja od zgoraj.

+ Da bi se mogli Bogu ljubeče predati, ga moramo spoznati kot ljubečega. In tako nam more samega sebe razkriti samo on.

+ Bogu more biti všečno samo to, kar se zgodi zaradi njega.

+ Seveda moram premisliti, kaj je za delo tistega dne potrebno. Toda to nikakor ne sme biti "skrb za jutrišnji dan".

+ Kakor sta mogla prva človeka pasti iz božjega otroštva v oddaljenost od Boga, tako tudi vsak od nas stoji na noževem rezilu med ničem in polnostjo božjega življenja.

+ Luč je ugasnila v temini velikega petka, toda žareče se je dvignila kot sonce milosti v jutru vstajenja.

+ Bog je resnica. Kdor išče resnico, išče Boga, naj se tega zaveda ali ne.

+ Čim temnejše postaja tu okrog nas, tem bolj moramo odpreti srce za luč od zgoraj.

+ Predanost Bogu je hkrati predanost lastnemu od Boga ljubljenemu jazu in celotnemu stvarstvu, zlasti vsem duhovnim bitjem, zedinjenimi z Bogom.

+ Marijino materinstvo je pravzor vsakega materinstva. Kakor Marija, tako naj bi bila vsaka človeška mati z vso dušo mati, da bi celotno bogastvo svoje duše vložila v otrokov dušo.

+ Tisti dan, ko bo Bog imel neomejeno oblast nad našim srcem, bomo tudi mi imeli neomejeno oblast nad njegovim.

+ Milost hoče, da jo sprejmemo "osebno". Milost je božji klic in trkanje na vrata; poklicana oseba naj sliši in odpre: sama sebe naj odpre za Boga, ki hoče priti vanjo.

+ Predvsem moramo vztrajno moliti, da bi brez upiranja hodili po pravi poti in sledili toku milosti, ko bi ga začutili. Ne smemo pa Gospodu postavljati rokov.

+ Najbolj notranje bistvo ljubezni je predanost; Bog, ki je ljubezen, se razdaja bitjem, ki jih je ustvaril za ljubezen.

+ Kdor pripada Kristusu, ta mora preživljati celotno Kristusovo življenje; nekoč se mora odpraviti na križev pot, nasproti Getsemaniju in Golgoti.

+ Za srečne se lahko imamo, če nam izkušnja pokaže, da smo še sposobni veseliti se globoko in pristno, in tudi globoka, pristna bolečina nam je kakor milost.

+ Vera v Križanega - živa vera, ki ji je pridružena ljubeča predanost - je za nas dostop k življenju in začetek prihodnje slave.

+ V cerkvi si mirno dovoli toliko časa, kolikor je potrebno, da najdeš mir in spokojnost. To pride potem prav ne samo tebi, marveč tudi delu in vsem ljudem, s katerimi imaš opravka.

+ V izpolnjevanju božjih zapovedi dosegamo globlje spoznanje Boga in s tem raste spet ljubezen.

+ Vse misli na prihodnost položite z zaupanjem v Božje roke in pustite se voditi od Gospoda docela kakor otrok. Tako zagotovo ne boste zgrešili poti.

+ Križ ni samo znamenje, marveč tudi močno Kristusovo orožje, pastirska palica, s katero močno odpahne nebeška vrata. Tedaj zaobjame veletok božje luči vse, ki so v spremstvu Križanega.

+ Treba se je brez človeškega zavarovanja povsem prepustiti božjim rokam. Toliko globlji in lepši bo potem občutek varnosti.

+ Verovati v svetnika ne pomeni sploh nič drugega kakor čutiti v njem navzočega Boga.

+ Kdor ima resnično živo vero, so mu verski nauki in velika božja dela vsebina življenja, pred katero se vse drugo umakne v ozadje.

+ Vse od prvih dni življenja sem vedela, da je mnogo pomembnejše biti dober kakor pa razumen.

+ Gospod more podeliti svojo milost tudi tistim, ki stojijo zunaj Cerkve. Toda noben človek ne sme sam sebe izključiti iz Cerkve s sklicevanjem na to možnost.

+ Za kristjana ni tujcev. Naš bližnji je vedno tisti, ki ga imamo pred seboj v tem trenutku in nas najbolj potrebuje.

+ Imej potrpljenje sam s seboj! Tudi Gospod ga ima.

+ Držati se Kristusa – tega ne moremo, ne da bi hkrati hodili za njim.

+ O, modrijani, odložite svojo modrost in postanite preprosti kakor otroci!

+ Kaj hoče Bog od tebe, to moraš skušati iz oči v oči izvedeti od njega.

 

zbral Marko Čuk

Kategorija: Misli po avtorjih

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh