• Januar 2018

    Januar 2018

    priloga

    Postojnska jama slavi 200 let

    gost meseca

    dr. Jože Ramovš

    mladinska tema meseca

    Ali Bog hoče, da sem sam?

    Preberi več
  • December 2017

    December 2017

    priloga

    Slovenska škofovska konferenca

    gost meseca

    Nataša Konc Lorenzutti

    glasba

    Luka Sešek

    Preberi več
  • November 2017

    November 2017

    mladinska tema meseca

    Smo kristjani vraževerni?

    gost meseca

    Imre Jerebic

    priloga

    500 let reformacije

    Preberi več
  • Oktober 2017

    Oktober 2017

    mladinska tema meseca

    Stična 2017

    gost meseca

    dr. Renato Podberšič

    priloga

    Janez Evangelist Krek

    Preberi več
  • September 2017

    September 2017

    priloga

    Bogoslovno semenišče - 300 let

    gost meseca

    dr. Andrej Fink

    mladinska tema meseca

    Možgani

    Preberi več
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5

Misli Hansa Ursa von Balthasarja

Hans Urs von Balthasar

- Otrokova naravna odvisnost od oskrbovanja in njegovo naravno zaupanje samega sebe tistim, pri katerih se počuti zavarovanega, to pri njem ni pridobljena krepost, marveč za njegovo starostno dobo nekaj samoumevnega. Prav tako samo po sebi umevno naj bo razmerje Jezusovega učenca do Boga.

- Trpljenje je znamenje, da nas Bog jemlje resno, da nas pridružuje poti svojega Sina. Poskusimo brez godrnjanja nositi tisti kos lesa križa, ki ga morda kot takega sploh ne spoznamo.

- Nihče več nas ne more tožiti pred božjim sodnim stolom; od Boga darovani Sin je tako neovrgljivi zagovornik, da onemi vsaka človeška obtožba zoper nas.

- Bogu lahko rečeš samo "da" ali "ne", ne moreš pa se z njim igrati.

- Vedno pravimo: "Cerkev bi morala", redko pa se zavedamo, da bi bilo pravilno reči: "Jaz bi moral".

- Poznejše spreobrnjenje je boljše kot samopravičnost, ki si domišlja, da ne potrebuje spreobrnjenja.

- Smrtna rana, ki so jo Kristusu prizadejali ljudje, utemeljuje mir, ki prihaja od njega; sovraštvo se je razbesnelo nad njim, njegova ljubezen pa je bila zmagovitejša.

- Jedro krščanstva je preprosto zgodovina. V njej Bog ni le govoril, ampak se je utelesil v človeški usodi.

- Božje bistvo, ki nam ga Bog sam razkriva, kot bistvo neskončne, vedno nove ljubezni, ki se je ne naveličaš, je veliko več kakor vse, kar si more zaželeti najzahtevnejše človeško hrepenenje.

- Samo v Kristusovem križu se križata horizontala (vodoravnica) in vertikala (navpičnica), samo v njem je zavzetost za človeštvo popolnoma eno z neposrednim stikom z Očetovo voljo.

- Gospod kristjanom naroča, naj ostanejo v ljubezni preprosti kakor otroci. Le preprostim je namreč Bog razodel svojo skrivnost, modri in razumni pa tega sploh ne razumejo.

- Kompas ima to prednost. da mu je treba samo kazati, ne dokazovati. Abecednik ima to pomanjkljivost, da marsičesa, na kar kaže, ne more dovolj izčrpno dokazovati.

- Če gremo Kristusu naproti, more vsako gledanje nazaj na preteklo krivdo, da bi se zaradi nje grizel, samo škodovati, kajti ta je odpuščena.

- Razprava zoper Jezusa ima svojo podobnost v procesih dvajsetega stoletja: priče si nasprotujejo, so najete, plačane ali ustrahovane; zakonito se Jezusa ne bodo mogli otresti, moral bo sam reči kaj takega zoper sebe, kar ga bo po zakonu pogubilo.

- Kaj je tisto, kar presega vso slavo in čast? Ljubiti tiste, ki te sovražijo, odpustiti jim do sedemdesetkrat sedemkrat; sreča je, če te zaradi tega sovražijo in se ti posmehujejo; ne sodi, da ne boš sojen, ne stikaj po tujem življenju, živi, kakor govoriš, največji so otroci in ne modri, ne živi samo od kruha, bližnji ti mora biti dražji

- Da pravica živi, je treba nadčloveške volje ter ljubezni do daljnega in do bližnjega. Za vsako stvar, ki je količkaj vredna, je treba potočiti nekaj krvi. Kri oplaja vrednote, kri jih dela!

- Če gremo Kristusu naproti, more vsako gledanje nazaj na preteklo krivdo, da bi se zaradi nje grizel, samo škodovati, kajti ta je odpuščena.

- Kolikor bolj človek ves prostor v sebi prepušča Bogu, toliko bolj postaja čisto božje orodje: postaja "glas, ki vpije v puščavi: Izravnajte pot za Gospoda!"

- Oče svojega Sina daruje za svet: več nam res ne more dati. Vprašanje je samo, ali ljubezen sprejmemo, tako da se more v nas izkazati učinkovita in rodovitna, ali pa se pred njeno svetlobo skrijemo v svojo temo.

- Krščanska vera, če je pristna, premakne celega človeka... Na božji klic mora odgovoriti celo življenje.

- Če kdo ne mara lepote in gleda nanjo kot na nekaj odvečnega, smem z gotovostjo o njem misliti, da privatno ali javno ne zna več moliti in kmalu tudi ne bo znal več ljubiti.

- Kaj je ljubezen, je mogoče razumeti in opredeliti samo iz tistega, kar je Bog storil za nas: svojega Sina je dal za nas kot spravo za naše grehe.

- Kakor se je Kristus iz ljubezni do nas dal v daritev, tako mora njegovo evharistično žrtvovanje postati vodilo krščanskega življenja.

- Obe glavni zapovedi – ljubezni do Boga in do bližnjega – postaneta ena sama le v Njem, ki je hkrati Bog in človek.

- Tisto, kar nam Jezus na zemlji podarja s svojim življenjem, svojim trpljenjem, svojim vstajenjem, svojo Cerkvijo in svojimi zakramenti, je že večno življenje.

- Kakšno korist bi imel od tega, če bi se izpovedal za pripadnika katoliške vere, hkrati pa bi jo za samega sebe in za druge ponarejal?

- Zakrament krsta je često označen kot vtisnjen pečat: krščeni človek naj ve, komu pripada in po čigavem življenju in zgledu naj se ravna.

- Noben človek ne more biti bogat v Bogu, če noče biti deležen božjega uboštva.

- Bog je večna svoboda: ko sebe podarja, more ustvarjeno bitje le osvoboditi za svobodo.

- Apostoli in njihovi nasledniki imajo kot možje le neko službo v Cerkvi, toda Marija, kot žena, zastopa celotno Cerkev pred Gospodom in Ženinom.

zbral Marko Čuk

Kategorija: Misli po avtorjih

Zajemi vsak dan

Zaupam Gospodu, da bo imel usmiljenje z vsem, kar sem storil, najsi je bilo slabo ali malo dobro. Moja bodočnost pa, kratka ali še dolga tu na zemlji, mora biti sveta in posvečujoča.

(sv. Janez XXIII.)
Četrtek, 18. Januar 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh