Misli Jozeta Vesenjaka

Jože Vesenjak (* 27. avgusta 1920, Moškanjci; + 23. junij, 1991, Ljubljana)

* Sebičnost, tudi sveta in pobožna, ko mislimo le nase, morda celo le na to, da bi prišli čim višje v nebesa, jemlje zasluge vsem našim dobrim delom.

* Rešitev človeštva ni samo v gospodarstvu, ampak v preoblikovanju človeka, da bomo res ljudje, drug do drugega dobri, pošteni in velikodušni, zlasti do slabotnih.

* Na žalost so med ljudmi tudi taki z majhnim srcem, s stisnjeno dušo, ki nenehno merijo svoje delo in zasluge, da ja ne bi storili več kot drugi.

* Vsi ljudje, naj bomo katerekoli stopnje posvečenja ali "oblasti", smo le služabniki, Jezusovi poslanci. Naša prva skrb je prisluhniti Jezusovi volji in jo zavestno in vestno spolnjevati.

* Resnično in trajno srečo prinaša samo prava in globoka ljubezen. Zares osrečuje samo ljubezen, ki se žrtvuje.

* Sreča je tam, kjer je vsak svojega poslanstva in mesta vesel in ne gleda z zavistjo na druge.

* Mnogi kristjani so se, žal, vedno radi vračali k poganski miselnosti: Boga počastiš, potem pa živiš po svoji volji.

* Privoščljivost je druga stran nevoščljivosti. Veselimo se porazov, spotikljajev drugih, ker jih premalo ljubimo.

* Vrednost človeka se ne meri po položaju in naslovu, ampak po ljubezni in zvestobi.

* Vsak človek, tudi svetnik, ima svoje osebne lastnosti in te niso nikoli vsem enako prijetne.

* Ni tako važno, da človek vse ve, važno je, da se prav odloča, da za svoje odločitve res odgovarja. To lahko stori samo tisti, ki razmišlja pred Bogom, ki je Resnica in Ljubezen.

* Pobožnost, to je vcepljenje drobnih korenin in žil moje duhovnosti v mogočni vir vse Velikodušnosti.

* Vsak človek je toliko vreden, kolikor je vesten v svojem poklicu. Seveda pa tudi toliko, kolikor bolj plemenit je bil pri izbiri in kolikor več sedaj dobrega stori v življenju.

* Otroci navadno bolj ljubijo mater kot očeta in ji ljubezen tudi bolj izkazujejo. Pameten oče zaradi tega ni ljubosumen, ampak je vesel, ker je tako prav. Mati je srce in duša družine, oče je njena trdna skala.

* Ponižnost, nesebičnost, čistost, zvestoba božjim načrtom - to je daljnovod za božjo energijo v vse ude Cerkve... To je nadaljevanje Jezusove daritve na križu - vira vse moči Cerkve in tudi človeštva.

* Božja moč in modrost Svetega Duha ter človeški pogum in krščanska solidarnost nam morajo biti trdna opora, pa se godijo čudeži tudi danes!

* Pod križem je od učencev ostal zvest samo Janez, ženske pa vse, z materjo Marijo na čelu. Prve so poročale o Jezusovem vstajenju; Magdalena je prva dokazana priča novega življenja.

* Kdor Jezusa pozna, ve, da je bil sama ljubezen in nikoli sebičnež. Vse je storil za druge, dal tudi samega sebe, da bi ljudi osrečil in prepričal, da je to edina prava pot.

* Prvo apostolsko delo imamo doma, v družini, ko tako živimo in se trudimo, da bi si tujec, ki bi nekaj časa preživel z nami, zaželel naše vere: "Lepo je biti kristjan!"

* "Glejte, kako se ljubijo med seboj!" je rečeno o prvih kristjanih. Čudovito! "Glejte, kako so si odtujeni!" moramo žal marsikdaj reči o današnjih kristjanih.

* Človek je bitje, ki je ustvarjeno za veselje. Človeka narava sama žene v igro, ki je zunanji znak veselja. Vse živo se veseli in igra. Otrok se že v materinem telesu začne igrati.

zbira Marko Čuk