23. februar

LETA 1685 ROJEN GEORG FRIEDRICH HANDEL

23 02 1685 Georg Friedrich HaendelNEMŠKI SKLADATELJ, MOJSTER ORATORIJA († 1759)

Oratorij je glasbena zvrst za vokalne soliste, zbor in orkester, ki predstavlja določeno dramsko dogajanje, navadno brez odrske igre in scenerije. Izvirno so to glasbena dela na religiozno tematiko. Med največje mojstre oratorija spada nemški skladatelj Georg Friedrich Handel. Njegov najbolj znan oratorij je Mesija, katerega del je znamenita Aleluja.

 

LETA 1859 ROJEN FRANČIŠEK LAMPE

23 02 1859 Francisek LampeDUHOVNIK, TEOLOG, FILOZOF, PISATELJ IN UREDNIK († 1900)

"Ko sem bil še mlad, sem si vedno želel, da bi iznašel tak znanstveni sestav, da bi strmel nad njim ves svet. Sedaj pa vidim, da je najlepše na svetu bližnjemu izkazovati dobroto." Tako je nekoč svojim najbližjim zaupal dr. Frančišek Lampe, ustanovitelj revije Dom in svet, utemeljitelj slovenskega filozofskega izrazoslovja, razlagalec zgodb Svetega pisma, voditelj dijaškega sirotišča Marijanišče. Spominjamo se ga ob obletnici njegovega rojstva.

... več o njem: obletnica meseca, v: Ognjišče (2000) 9

nekaj njegovih misli

- Dom in svet bodi verna knjiga življenja, da se iz nje učimo, kakšno je, kakšno bi ne smelo in kakšno bi moralo biti.

- O, ko bi mogel izraziti z besedo vse, kar nam naznanja Sveto pismo! Vse Sveto pismo je samo nekak 'dokument' božje ljubezni do nas... Tu imate tudi ključ do najvišje modrosti.

 

LETA 1896 UMRLA MAGDALENA GORNIK

23 02 1896 Magdalena GornikSLOVENSKA MISTIKINJA, BOŽJA SLUŽABNICA (* 1835)

"Magdalena Gornik je petnajstletna deklica, hči revnih kmečkih staršev, ki se ukvarjajo izključno s poljedelstvom in veljajo v kraju za poštene kristjane. Že od svojih najnežnejših let je kazal ta otrok prijazno in tiho skromnost in je pri krščanskem nauku kot pri pripravi na prvo spoved in prvo obhajilo izpričal opazno znanje verskih resnic. Njena zamaknjenja, ki imajo vse značilnosti svetih zamaknjenj, so se začela avgusta 1848... Vsebina zamaknjenj so slikoviti dogodki iz Jezusovega trpljenja: strah na Oljski gori, bičanje, kronanje, križanje in smrtni boj na križu. Pri tem začnejo krvaveti njene stigme, ki jih vidno nosi." Tako je leta 1851 ribniški dekan Ignacij Holzapfel poročal ljubljanskemu škofu Alojziju Wolfu o "zamaknjneni deklici" z Gore pri Sodražici. Ob stoletnici njene smrti (1996) je France Baraga v Koledarju celjske Mohorjeve družbe izrazil obžalovanje, da se "do danes še nihče lotil objave njenega življenjepisa". Tega zahtevnega in blagoslovljenega dela se je lotila Martina Kraljič, študentka teologije. Njena diplomska naloga je "narasla" v knjigo, dragoceno pričevanje o tej Jezusovi izvoljenki.

... več o njem: pričevanje, v: Ognjišče (2008) 11

 

LETA 1907 ROJEN ANTON GRAD

23 02 1907 Anton GradFILOLOG, PREDAVATELJ IN AKADEMIK († 1983)

Za študij romanskih jezikov (italijanščine in francoščine) pa tudi angleščine so nepogrešljivi učbeniki in slovnice teh jezikov, ki jih je sestavil slovenski jezikoslovec Anton Grad, dolgoletni profesor za romansko filologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. S svojega področja je napisal veliko znanstvenih razprav in člankov.

 

LETA 1945 UMRL ALEKSEJ NIKOLAJEVIČ TOLSTOJ

23 02 1945 Aleksej TolstojRUSKI PISATELJ (* 1883)

Kot potomec stare plemiške rodbine je bil rojen v Nikolajevsku (sedaj Pugačov). Med 1. svetovno vojno se je pridružil protirevolucionarjem in 1918 emigriral v Pariz, leta 1923 pa se je vrnil v Moskvo in sprejel novo oblast. V realističnem slogu je pisal novele in romane o zgodovinskih temah in času revolucije. Znan je po romanu Kruh, drami Ivan Grozni, trilogiji romanov Trnova pot in biografskem romanu Peter Veliki.

njegova misel:

- Z razumom se nisem veliko naučil, vse, kar znam, sem odkril s srcem.

 

LETA 1955 UMRL PAUL CLAUDEL

23 02 1955 Paul ClaudelFRANCOSKI PESNIK, PRIČEVALEC, DRAMATIK IN DIPLOMAT (* 1868)

"Božja milost spreobrača včasih polagoma – kakor je spreobrnila sv. Avguština – včasih, bolj poredko, pa hipoma, kakor je spreobrnila apostola Pavla. Taka trenutna popolna spreobrnjenja opažamo tudi v novejšem času. Podobno veliko milost je Bog dal francoskemu pesniku in pisatelju ter diplomatu Paulu Claudelu. Zanj je Edvard Kocbek dejal, da je "ambasador republike, član francoske akademije, kmet s plemenitaško dušo, katoličan s križarsko bojevitostjo, predvsem pa neumrljivi poet in suvereni dramatik!" Po dolgem iskanju, se je "zadet" od božje milosti, oklenil Boga z vsem srcem in je v svojih skoraj oseminosemdesetih letih življenja ustvaril umetnine, ki mu jih je navdihovala vera. Svojo vrnitev k Bogu je sam popisal v spisu, ki mu je dal naslov Božji prijem.

... več o njem: pričevanje, v: Ognjišče (2005) 2

nekaj njegovih misli:

+ Mladi ljudje, ki tako zlahka zapustijo vero, se ne zavedajo, koliko truda jih bo stalo, če se bodo hoteli k njej spet vrniti, in s kakšnimi mukami bodo morali to plačati.

+ Nisem potreboval razlage o peklu, v njem sem sam prebil svoje obdobje. Teh nekaj ur milosti je bilo dovolj: jasno so mi pokazale, da je pekel povsod, kjer ni Jezusa Kristusa.

+ V vsaki ženski, kakršnakoli je, moški znova odkrije podobo duše, tiste duše, ki jo je prejel od matere in mu jo je Bog dal, da bi ga spremljala skozi življenje kot služabnica, vodnica in uresničevalka.

+ Sveto pismo je pretresljiva pripoved ne le o preteklosti, ne o nečem namišljenem, pač pa nekaj, kar se nadaljuje in je tesno povezano s travmo naše lastne eksistence, drama, o kateri ne bom rekel, da jo živimo, temveč rajši, da ona živi nas.

+ Pridite k Bogu, ki vas kliče! Nikar ne verjemite tistim, ki vam pravijo, da je mladost ustvarjena za uživanje - ustvarjena je za junaštvo. Zares, mlademu človeku je treba junaštva, da se ustavi skušnjavam, ki silijo vanj.

+ Krepost nas šele napravi človeka. Čistost te napravi močnega, lahkega, živahnega, bistrega, jasnega kot trobente glas in bleščečega kot jutranje sonce.

+ Ne verjemite knjigam. Verjemite v naravno poštenje svoje vesti in v zagon svoje možatosti. Luč nikoli ni odrečena tistemu, ki jo išče.

+ Tisti trenutek, ko sprejmete vase Boga, boste imeli gosta, ki vam nikoli ne bo dal počivati. "Nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč." To bo silni kvas, ki bo razgnal vse posode; to bo boj, boj proti strastem, boj proti teminam duha, nikakor pa boj premagancev, ampak bolj zmagovalcev.

+ Nikar ne verujete tistim, ki vam govorijo, da je mladost ustvarjena za uživanje — ustvarjena je za junaštvo. Zares, mlademu človeku je treba junaštva, da se ustavi skušnjavam, ki silijo vanj.

+ Krščanstvo postavi pred nas Kristusa - živo bitje, avtonomno in določeno kot mi, v katerem biva polnost božanstva, do katerega se čutimo osebno odgovorni, s katerim smo v notranjem in vsakdanjem stiku.

+ Resnica ni prav nič odvisna od števila ljudi, ki so o njej prepričani.

+ Kakšno vrednost ima življenje, če ga ne darujemo?

+ Govori samo, kadar si vprašan, toda živi tako, da te bodo vpraševali.

+ Ne vznemirjaj se, če te drugi napačno razumejo; pač pa se vznemirjaj tedaj, če ti ne moreš in nočeš razumeti drugih.

 

LETA 1971 UMRL FRANCE CIGAN

23 02 1971 France CiganDUHOVNIK, ZBOROVODJA IN ZBIRALEC LJUDSKIH PESMI (* 1908)

"Imel je srce, polno ljubezni do mladih. Imel je srce, polno ljubezni do naše pesmi. Imel je srce, polno ljubezni do Boga. Svoje žive vere ni izpričeval samo z besedo, temveč v prvi vrsti z dejanjem, vse njegovo življenje je prevevala ta vera." Tako je o dr. Francetu Ciganu, svojem duhovniškem sobratu in kolegu profesorju na Slovenski gimnaziji v Celovcu, ob njegovi smrti leta 1971 dejal dr. Janez Polanc. S temi besedami je povzel bistvo življenja in delovanja moža, ki je pri nas malo znan, ker je bil za časa komunizma zamolčan, po smrti pa celo krivično opljuvan. Vse te spletke so ga seveda bolele, toda on je mirno vršil svoje poslanstvo med našimi rojaki na Koroškem kot duhovnik, glasbenik in vzgojitelj. To troje razlaga zbornik o njem, ki ga je ob tridesetletnici njegove smrti izdala Krščanska kulturna zveza v Celovcu in vsebuje pričevanja mnogih, ki so ga poznali in so z njim sodelovali.

... več o njem: obletnica meseca, v: Ognjišče (2008) 9

 

LETA 1991 UMRL p. ROMAN TOMINEC

23 02 1991 p Roman TominecFRANČIŠKAN, TEOLOG, UMETNOSTNI ZGODOVINAR IN PEDAGOG (* 1900)

p. Roman je bil znan predvsem kot frančiškanski duhovnik širokih obzorij. Imel je posluh za človeka in se kot katehet posvečal vzgoji mladine in skrbel za duhovno oblikovanje zapornikov. Skupaj z bratom Angelikom si je prizadeval za socialno pravičnost v duhu evangeljskih načel pravičnosti in solidarnosti. Med vojno sta zagovarjala nevmešavanje Cerkve v politične zadeve in bila proti kakršni koli obliki sodelovanja z okupatorji. Po vojni je bil do leta 1951, ko je bil verouk še v šolah, učitelj verouka na učiteljišču in bežigrajski gimnaziji. Po ukinitvi verouka v šolah je pri Marijinem oznanjenju v Ljubljani takoj začel z župnijskim veroukom za osnovnošolce, dijake in študente. Znana so bila torkova predavanja za izobražence, na katera so prihajali tudi predavatelji in ugledni profesorji. Leta 1952 je postal predavatelj za krščansko umetnost na Teološki fakulteti v Ljubljani (do leta 1985). Napisal je številne znanstvene študije (upodobitve Brezmadežne), pa tudi veliko poljudnih člankov, s katerimi je seznanjal in navduševal za sakralno likovno umetnost, v času, ki ji ni bil najbolj naklonjen ... Od leta 1959 je bil župnik pri sv. Cirilu in Metodu za Bežigradom (do leta 1980), svoja razmišljanja je objavljal v revijah in časopisih ter knjigah ...

... več o njem: gost meseca, v: Ognjišče (1982) 4   o njem in bratu Angeliku: obletnica meseca, v: Ognjišče (2012) 1

 

Pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Dokler bo človek hodil po zemlji, si bo v globini svojega srca želel samo eno: ljubiti in biti ljubljen.

(Janez Zupet)
Nedelja, 24. Junij 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh