Volitve papeža, 2. del

Sikstinska kapela je pripravljenaSikstinska kapela je pripravljena

PRIPRAVE ZA VOLITVE

Peči v Sistinski kapeli 2005Peči v Sistinski kapeli 2005Pojdimo zdaj k apostolski konstituciji Pavla VI., ki določa, kako naj poteka volitev novega papeža Konklave pripravlja kardinalski kolegij, ki se vsak dan zbira na sejah ali kongregacijah. Te seje so ali splošne (generalne) in na njih obravnavajo važnejša vprašanja redne cerkvene uprave in volitev novega papeža Udeležujejo se jih vsi kardinali, navzoči v Rimu, ki še niso dopolnili 80 let in imajo pravico iti v konklave. Vodi jih kardinal dekan ali poddekan; če sta eden in drugi že prešla zgoraj omenjeno starostno mejo, pa kardinal, ki je prvi po 'stažu'. Te splošne seje so tudi skozi tistih devet dni po pogrebu pokojnega papeža, ko se vršijo zanj posebne prošnje molitve. Potem so še posebne seje, ki bi jih lahko imenovali tudi seje ožjega odbora, v katerem so kardinal kamerleng (zdaj je to kardinal Villot) in trije drugi kardinali, vsak iz enega reda (škofov, duhovnikov in diakonov), določeni z žrebom. Na posebnih sejah pretresajo manj pomembna vprašanja ki jih je treba sproti reševati.

Na eni prvih splošnih sej preberejo prvi del papeževe konstitucije in potem vsi kardinali po posebnem obrazcu zaprisežejo, da bodo skrbno varovali tajnost v času priprav na konklave in med konklavom. Že v petek, 11. avgusta 1978, peti dan po smrti Pavla VI., so kardinali na splošni seji izpolnili določbe 13. člena njegove apostolske konstitucije. Določili so dan, uro in potek papeževega pogreba imenovali so dve komisiji, ki vsaka šteje po tri člane. Prva ima nalogo določiti tiste, ki bodo poleg kardinalov volilcev smeli stopiti v konklave pred samimi volitvami. To so: tajnik kardinalskega zbora z nekaj kleriki, ki bodo uredili Sikstinsko kapelo za liturgične funkcije, papeški ceremonijer, nekaj redovnikov različnih narodnosti, da bodo kardinalom med volitvami na razpolago za spoved in duhovni pogovor, dva zdravnika (en kirurg in en zdravnik splošne prakse), dva bolniška strežnika, arhitekt, ki bo pomagal rešiti nekatera tehnična vprašanja, dva tehnična izvedenca, ki bosta natančno preiskala vse prostore, kjer bodo potekale volitve in kjer bodo kardinali med konklavom stanovali, če ni v njih kakšnih prisluškovalnih naprav ali aparatov za snemanje zvoka ali slike, ter končno strežno osebje (za kuhanje in strežbo). Komisija bo imela tudi nalogo ugotoviti, kateri od kardinalov volilcev nujno potrebuje osebnega spremljevalca . zaradi slabega zdravstvenega stanja Druga komisija pa je zadolžena za ureditev konklava, pripravo sobic itd. Določili so tudi stroške za konklave. Na seji so opravili tudi prastaro obredno dejanje: zlomili so 'Ribičev' prstan (prstan pokojnega papeža z njegovim grbom – Ribičev pa se imenuje po sv. Petru, ki je bil po poklicu ribič, preden je šel za Jezusom) in pečatnik pokojnega papeža Določili so tudi dan in uro začetka konklava: v petek, 25. avgusta popoldne. Konstitucija določa da se konklave ne sme začeti prej kot petnajst dni po papeževi smrti in ne kasneje kot dvajset dni po tem dogodku. To precej dolgo obdobje čakanja je namenjeno temu, da bi se kardinali, raztreseni po vsem svetu, zbrali v Rima Zdaj v tem pogledu ni težav, saj so moderna prevozna sredstva razdalje zelo skrčile. Že na pogrebu Pavla VI. je bilo menda okoli 100 kardinalov, se pravi, skoraj vsi. V tem času morajo seveda tudi pripraviti vse potrebno v prostorih, ki bodo obsegali konklave. Letos je delo še posebej zahtevno, saj je kardinalov volilcev 32 več kot leta 1963. Papeževa konstitucija določa, da v konklavu ne sme biti več kot 120 kardinalov.

Čakamo na novega papežaČakamo na novega papežaKo je vse pripravljeno za začetek volitev, se kardinali volilci zberejo ob določeni uri v baziliki sv. Petra, kjer je poseben obred, po katerem gredo v Sikstinsko kapelo (ali kak drug primeren prostor, ki ga v ta namen sporazumno določijo). Na poziv 'extra omnes' (Vsi ven!) se iz kapele umaknejo vsi razen kardinalov. Pred tem kardinali molijo, zatem pa preberejo drugi del Pavlove konstitucije o volitvah papeža Bere po časti najstarejši kardinal. Vsi konklavisti prisežejo, da bodo čuvali tajnost ki je zavarovana z najtežjo cerkveno kaznijo izobčenja Ob dotiku evangelija slovesno izjavijo, da bodo volili res tistega, ki ga smatrajo po svoji vesti za najbolj primernega da ne bodo podlegli nobenim vplivom, prigovarjanjem ali zastraševanjem od zunaj. Kardinal, ki predseduje konklavu, ima nato kratek nagovor. Kardinali gredo v svoje sobe, ki so jim bile že poprej določene z žrebom, posebna komisija, v kateri je prefekt papeške hiše, posebni papeški delegat za vatikansko mesto in poveljnik švicarskih gardistov, zapre konklave od zunaj. Dokler papež ne bo izvoljen, se vrata ne odpro.

V konklavu - risbaV konklavu - risba

POTEK VOLITEV

Naslednje jutro ob določenem znaku vsi kardinali volilci pridejo iz svojih sobic v kapelo k maši. Po maši molijo k Svetemu Duhu in začnejo z volitvami. Te so veljavne, če potekajo po treh načinih, ki jih določa konstitucija Prvi način se imenuje izvolitev po soglasni potrditvi ali po navdihu (per inspirationem). O taki izvolitvi govorimo takrat, ko kardinali volilci, kakor navdihnjeni od Svetega Duha, sproščeno in svobodno imenujejo na glas nekoga in sicer soglasno za papeža Taka izvolitev je možna samo v konklavu in izrečena mora biti z besedo 'izvolim' (eligo). Eden od volilcev, brez posebnih predhodnih pogovorov ali posvetovanj, s komerkoli, sam od sebe vstane in pravi: 'Prevzvišeni očetje, upoštevajoč izredno krepostnost in preizkuše nost prečastitega N.N., sodim, da je vreden biti izvoljen za papeža in ta hip ga volim'. Če bi vsi drugi kardinali, brez izjeme rekli: 'Izvolim ga' (kdor ne more govoriti, to besedo napiše), bi bil imenovani veljavno izvoljen za papeža

Vatikan črn dimVatikan črn dimMalo je verjetno, da bi ta prvi način prišel v poštev. Drugi način se imenuje izvolitev 'po sporazumu' (per compromissum). O njej bi govorili tedaj, ko bi se v posebnih okoliščinah kardinali volilci dogovorili, da oblast izvoliti novega pastirja katoliške Cerkve zaupajo skupini, izbrani iz svojih vrst, potem ko so bila vrata konklava že zaprta Ta skupina mora šteti najmanj devet in največ petnajst članov. Vsi kardinali volilci pa se morajo prej natančno pogovoriti o volilnem postopku 'komisije', ki so ji sporazumno zaupali nalogo izvoliti novega papeža Komisija se potem umakne v ločen prostor. Ko je po dogovorjenem postopku prišla do zaželenega rezultata, se vrne v kapelo In objavi ime izvoljenega Tudi ta način je precej neobičajen.

Običajno volitve novega papeža potekajo po tretjem načinu – z glasovanjem (per scrutinium). Glasovanje je tajno. Izvoljen je kandidat, ki je dobil dve tretjini glasov plus enega Ta način volitve poteka v treh stopnjah. Prva stopnja obsega pripravo in razdelitev glasovnic; izžrebanje devetih kardinalov, ki bodo (3) šteli glasovnice, šli po glasovnice v sobe k bolnim kardinalom (3) in bodo nadzorovali potek glasovanja (3); izpolnitev glasovnic (ime kandidata mora vsak kardinal napisati po možnosti tako, da po pisavi ne bo mogoče soditi, kdo je avtor); prepognitev glasovnic. Glasovnica ima tiskan napis 'Eligo in Summum Pontificem' (Izvolim za najvišjega pastirja), spodaj pa je prostor za ime. Druga stopnja pomeni glasovanje v pravem pomenu besede in obsega: oddajo glasovnic v za to določeno posodo na oltarju; mešanje in štetje glasovnic (če se število glasovnic ne ujema s številom volilcev, se glasovnice sežgejo, ne da bi jih pregledali); branje glasovnic. Vsak kardinal pride – po ustaljenem prednostnem redu – k oltarju in v dvignjeni roki drži prepognjeno glasovnico, da jo vidijo kardinali, ki bodo šteli glasovnice. Pri oltarju poklekne in nekaj časa tiho moli, potem pa izreče naslednje besedilo prisege: 'Kličem za pričo Kristusa Gospoda, ki me bo sodil, da sem svoj glas oddal tistemu, za katerega pred Bogom sodim, da naj bi bil izvoljen.' Potem vrže glasovnico v posodo in se vrne na svoje mesto. Ko so oddane vse glasovnice, prvi član komisije, ki šteje glasovnice, posodo dobro pretrese, da se premešajo, potem se začne štetje glasovnic. Sledi branje glasovnic: prvi iz komisije vzame glasovnico, jo odpre in potihoma prebere ime ter jo poda drugemu, ki jo prav tako potihoma prebere in jo da tretjemu, ki glasno in razumljivo bere ime, napisano na vsaki glasovnici. Kardinali volilci imajo pred seboj posebno razpredelnico, kamor vpisujejo izid volitev. Sledi zadnja stopnja ki obsega seštevanje glasov, preverjanje in sežig glasovnic. Če je kateri od kandidatov dobil zahtevano večino, je veljavno izvoljen za papeža če je glasovanje bilo neuspešno, dodajo glasovnicam, ki jih dajo v peč, nekaj smole in radovedna množica vidi črn dim; če pa je bil papež izvoljen, zakurijo z glasovnicami nekaj vate, da je dim bel. Gledalci vejo: imamo novega papeža.

Vatikan beli dimVatikan beli dimVolijo lahko dvakrat ali štirikrat na dan. Če po sedmih glasovanjih ni še nihče izvoljen, imajo 'prost dan', dan duhovne poglobitve, potem z volitvami nadaljujejo. Če še ni ugodnega rezultata, se kardinali volilci lahko dogovorijo, da bo izvoljen tisti kandidat, ki bo prejel absolutno večino (50 %) plus en glas, ali da izbirajo med tistima dvema kandidatoma, ki sta prejela največ glasov pri zadnjem glasovanju. Kardinal, ki predseduje konklavu, postavi izvoljenemu obredno vprašanje: 'Ali sprejmeš svojo kanonično izvolitev za najvišjega pastirja? ' Vsi kardinali se pridejo poklonit novoizvoljenemu papežu, potem se vsi skupaj zahvalijo Bogu, novi papež pa z zunanje lože cerkve svetega Petra podeli svoj prvi apostolski blagoslov 'Urbi et orbi' (Mestu (Rimu) in svetu). Čez kakšen dan (navadno prvo nedeljo) sledi 'kronanje" – papež tudi na zunaj začne izvrševati svojo visoko in odgovorno službo.

Izvolitev Benedikta XVI.Izvolitev Benedikta XVI.Ne bomo se spuščali v ugibanja kateri kardinal bo izvoljen za novega papeža Če verujemo v delovanje Svetega Duha, ki gaje Kristus obljubil svoji Cerkvi, potem smo lahko prepričani, da bo na Petrov sedež prišel mož, ki bo v tem trenutku najbolj odgovarjal sedanjim potrebam in pričakovanjem Cerkve in sveta Naš aktivni delež pri volitvah novega papeža bo vztrajna molitev. 'Tako izvolitev novega papeža ne bo nekaj, kar bi bilo ločeno od božjega ljudstva,' pravi papež v svojem dokumentu, 'nekaj, kar zadeva samo zbor volilcev, ampak bo v nekem smislu dejanje vse Cerkve.'

NEKAJ VOLILNIH ZANIMIVOSTI

  • Zdajšnji konklave naj bi po mnenju italijanskih opazovalcev trajal dlje kot hitre papeške volitve leta 2005. Trenutno namreč še ni nobenega jasnega favorita. Pred osmimi leti je bil Joseph Ratzinger izvoljen že v četrtem volilnem krogu.
  • Enkrat samkrat v zadnjih stotih letih je bil novi papež izvoljen že v tretjem krogu: leta 1939, ko je Eugenio Pacelli v konklave vstopil kot nesporni favorit. Volitve bi lahko zaključili že v drugem krogu, vendar so tretji krog izpeljali, da bi povsem izključili kakršno koli nepravilnost.
  • Drugi najkrajši konklave se je zgodil avgusta leta 1978, ko je bil v četrtem krogu za papeža izvoljen Albino Luciani (Janez Pavel I.). vse ostale papeške volitve v 2o stoletju so trajale od tri do pet dni. Janez XXIII. je bil leta 1958 izvoljen četrti dan po enajstih volilnih krogih, Pij XI. Leta 1922 pa po petih dneh v štirinajstem volilnem krogu.
  • Povsem drugačni zakoni za konklave pa so veljali v preteklih stoletjih. Še za izvolitev Gregorja XVI. so kardinali leta 1831 potrebovali skupno 54 dni. Tudi pri njegovem predhodniku Piju VIII. so volitve trajale več kot mesec dni. Konklave v Benetkah, ko so iskali naslednika za Pija VI., ki ga je odpeljal Napoleon, je med leti 1799 in 1800 trajal kar tri mesece in pol.
  • Glede Benedikta XIV. se kardinali leta 1740 niso mogli zediniti celih osem mesecev. Nikakor se tudi ni zaključil konklave v Viterbu (1268-1271). Kljub slabi prehrani in neugodnim bivanjskim razmeram so kardinali novega papeža izbrali šele po skoraj treh letih.
  • Visok delež Italijanov gre danes pripisati visokemu številu upokojenih kardinalov v rimski kuriji, sedem, ki pa še niso dopolnili osemdesetega leta starosti. V začetku 19. stoletja so Italijani predstavljali še 60 % kardinalskega zbora: pri volitvah Pija X. (1903) je bilo izmed 63 volilcev kar 39 Italijanov. Dvajset let kasneje, ko so volili Pija XI., je bilo Italijanov še okoli polovica; podobno tudi leta 1939, ko je izmed 63 volilcev Pija XII. podprlo 34 Italijanov.
  • Njihov delež pa se je na volitvah Janeza XXIII. in pet let kasneje Pavla VI. zmanjšal že na tretjino. Na obeh konklavih leta 1978 je izmed 111 volilcev iz Italije izhajal vsak četrti; takšno je stanje tudi danes.
  • Posebej očitna je trenutno razlika pri Italijanih: volitev, ki so na položaj poglavarja katoliške Cerkve izbrale Benedikta XVI., se je udeležilo dvajset italijanskih volilcev; danes jih je osemindvajset. Še vedno sicer ne moremo govoriti o pravi manjšini, vendarle pa gre za največjo narodno skupino. Benedikt XVI. je skušal razmerja malce uravnotežiti na zadnjem konzistoriju 24. novembra lani, ko je v kardinalski zbor poklical same Neevropejce.
  • Če se bo torej volitev udeležilo vseh 115 napovedanih kardinalov, je za zmago kandidata potrebnih 77 glasov podpore. Novi papež mora v vsakem primeru zbrati najmanj dve tretjini vseh glasov volilcev. Benedikt XVI., ki je sicer prevzel dekret o papeških volitvah 'Universi dominici gregis' svojega predhodnika iz leta 1996, je v besedilu na novo jasno določil sporni 75. člen.
  • Da bi se izognili predolgem zasedanju konklava, je Janez Pavel II. kardinalom namreč omogočil, da po 33 ali 34 neuspešnih volilnih krogih z dvotretjinske preidejo na absolutno večino. Ta predpis pa pušča prostor za taktično manevriranje in morebitne igrice posameznih skupin, kot so kasneje ugotovili cerkveni pravniki. Zato je Benedikt XVI. leta 2007 z dodatkom Motu proprio to možnost ponovno ukinil.
  • Zdaj velja, da se konklave v vsakem primeru mora zaključiti z dvotretjinsko podporo novemu cerkvenemu poglavarju. Ostale možnosti, ki bi dopuščale manipulacijo, je Janez Pavel II. ukinil že leta 1996.
  • Izmed 117 volilnih upravičencev sta se doslej opravičila dva. Število trenutnih volilcev je tako izenačeno s številom udeležencev konklava leta 2005. Tudi takrat je bilo 117 kardinalov z volilno pravico, dva kardinala pa se volitev nista udeležila; v obeh primerih je šlo za opravičilo zaradi zdravstvenih težav. Če je bilo takrat število Evropejcev in Neevropejcev z 58 proti 57 skorajda izenačeno, pa je tokrat ravnotežje s 60 glasovi bolj usmerjeno na staro celino, medtem ko jih 55 prihaja z vseh ostalih celin.

S. Čuk

Zajemi vsak dan

Po krščanski viziji človek po telesni smrti ne samo ohranja svoje življenje, ampak ga ohranja v nepredstavljivo višji obliki.

(Alojz Rebula)
Ponedeljek, 20. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh