2. maj

LETA 1519 UMRL LEONARDO DA VINCI

02 05 1519 Leonardo DaVinciSLIKAR, KIPAR, ARHITEKT, GLASBENIK. NARAVOSLOVEC, TEHNIK, IZUMITELJ, EDEN NAJVEČJI UMOV V ZGODOVINI (* 1452)

Bil je vsestranski genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Njegovo glavno načelo je bilo znati opazovati, zato sta bila proučevanje narave in poskus izhodišče umetnosti in znanosti. Najbolj je znan po svojih slikarskih mojstrovinah (Ana Samotretja, Madona z otrokom, Poklon kraljev, Zadnja večerja, Mona Lisa, Janez Krstnik ...), prav tako pa tudi po številnih izumih, katerih načrte so našli šele po njegovi smrti.

več:
M. Erjavec, DaVinci – Genij: Na obisku, v: Ognjišče 5 (2013), 36-38.
S. Čuk,
Leonardo da Vinci: Priloga, v: Ognjišče 5 (2019), 50-57.

Leonardova misel:

  • Čeprav lahko človeška iznajdljivost pripomore k iznajdbam, ki s pomočjo različnih naprav služijo istemu cilju, ne bo nikoli razvil nobene, ki bi bila lepša, preprostejša ali bolj smiselna, kot to počne Narava; kajti v njenih iznajdbah ni nič pomanjkljivega in nič odvečnega.

 

LETA 1660 ROJEN ALESSANDRO SCARLATTI

02 05 1660 Alessandro ScarlattiITALIJANSKI SKLADATELJ IN DIRIGENT († 1725)

Doma iz Palerma, iz glasbene družine: oče, dva brata in sestra so se ukvarjali z glasbo. O njegovem otroštvu je malo znanega, najverjetneje se je šolal v Rimu pri skladatelju oratorijev Carissimiju. Poročil se je z 18 leti in med desetimi otroki, se je kot glasbenik proslavil tudi njegov sin Domenico, ki mu je bil sam prvi učitelj. Najprej je pisal baročne opere, pozneje je utemeljil tridelno strukturo uverture, arijo in poudarjeno godalno sekcijo. Napisal je 115 oper (80 izgubljenih) in v njih predvsem poudarjal čustva in strasti. Bil je tudi eden največjih mojstrov kantate (okrog 800 jih je zložil). Ko je postal kapelnik švedske kraljice Kristine in vodja glasbenikov v Oratoriju sv. Marcela, ga je to spodbudilo, da se začne ukvarjati tudi s cerkveno glasbo. V Neaplju je nekaj časa vodja opere in prvi dirigent kraljeve godbe ter vodilna osebnost neapeljskega glasbenega življenja. Poleg skladateljskega dela je bil tudi izvrsten dirigent, čembalist, organist in pedagog. V svojih delih je uporabljal melodiko in ritem italijanske narodne glasbe ...

 

LETA 1721 ROJEN PETER PAVEL GLAVAR

02 05 1721 Peter Pavel GlavarDUHOVNIK, GOSPODARSTVENIK IN MECEN († 1784)

Peter Pavel Glavar šempetrski župnik, oskrbnik viteške komende, skrben in umni gospodar in dušni pastir. Zgodovina slovenskega ljudstva je ohranila spomin ne njegovo dolgoletno ljudstvu in cerkvi koristno delovanje. Bil je najumnejši čebelar, kmet in sadjar, bil je goreč oznanjevavec besede božje, dobrotnik svojih faranov, oče ubogim. Sezidal je šolo in poklical za učitelja Zupana iz Kamne Gorice. Ustanovil je v Komendi beneficiat in spolnil, kar je bil obljubil pri Svetem Joštu. Sezidal je v Tunjicah cerkev svete Ane. S svojo darovitostjo je namnožil tudi svetsko blago in kupil lanšpreško graščino na Dolenjskem, kamor se je v svojih starih letih preselil. S prijatelji je užival sadove svojega zemeljskega imetja ... –Tako je v zadnjem poglavju življenjepisne povesti Pater Pavel Glavar, lanšpreški gospod (1922) pisatelj Ivan Pregelj na kratko povzel vse odlike tega plemenitega moža.

več:
S. Čuk, Peter Pavel Glavar: Obletnica meseca, v: Ognjišče 1 (2014),

 

LETA 1772 ROJEN NOVALIS

02 05 1772 NovalisNEMŠKI PESNIK (S PRAVIM IMENOM FRIEDRICH LEOPOLD FREIHERR VON HARDENBERG) († 1801)

Rojen v plemiški družini, študiral filozofijo, pravo in rudarstvo in tudi zaposlen je bil v upravi rudnika. V svojih pesmih se je nagibal k mistiki, opeval je idealizirane vrednote srednjega veka ... duhovno plat življenja, neskladnost med ideali (krščanskimi) in resničnostjo. Poleg F. Hölderlina velja za najpomembnejšega pesnika zgodnje nemške romantike. Pomemben je njegov esej Krščanstvo ali Evropa, v katerem je postavil takratni sodobni stvarnosti nasproti romantično predstavo srednjeveške Evrope. Njegovo najbolj znano pesniško delo so Himne noči (mistično dojemanje onstranstva) in Duhovne pesmi, nedokončan pa je ostal roman Heinrich von Ofterdingen.

nekaj njegovih misli in verzov:

  • Pesniti pomeni izpovedati se.
  • Otrok je ljubezen v vidni obliki.
  • Vsenaokoli črno; resno drevje moli ... / v bližini nekje se potoček pretaka, šumi in se peni. / Iz teme je prišel sanjar-samotar, da si boli / izgrebe in izdahne v vsemir jih v kopreni megleni. // V zamaknjenju pijejo mu iskajoče oči / lunine žarke, da sprosi od nje si tišine. // Glej: kot da uslišale so ga pretajne moči : iz zemlje se dvigajo megle-bolesti v višine. (V nočnem parku)

 

LETA 1852 ROJEN JAKOB SKET

02 05 1852 Jakob SketPISATELJ, PEDAGOG IN UREDNIK († 1912)

Na spominski plošči, ki jo je Družba sv. Mohorja dala postaviti svojemu dolgoletnemu odborniku in ravnatelju na njegovi rojstni hiši v Mestinju pri Sladki Gori, je dr. Jakob Sket predstavljen kot "profesor, pisatelj Miklove Zale, vzgojitelj in književnik". Zapustil je še nekaj drugih spisov, a Miklova Zala, "povest iz turških časov", je njegovo najbolj znano književno delo. Povest je bila tudi dramatizirana in je postala ena najbolj priljublje­nih ljudskih iger. "Oče" Miklove Zale je umrl na današnji dan.

več:
S. Čuk, Jakob Sket: Obletnica meseca, v: Ognjišče 5 (2002), 

 

LETA 1937 UMRL MATEJ HUBAD

02 05 1937 Matej HubadPEVSKI PEDAGOG IN ZBOROVODJA (* 1866)

Po končanem šolanju na Dunaju je bil Matej Hubad, doma iz Skaručne pod Šmarno goro, v prvih desetletjih 20. stoletja osrednja osebnost slovenskega glasbenega življenja kot direktor Glasbene matice v Ljubljani. Bil je odličen pevski pedagog in zborovodja. Zbor Glasbene matice je dvignil na visoko koncertno raven.

 

LETA 1970 UMRL FRAN BRADAČ

15 06 1885 Fran BradacPROFESOR, PREVAJALEC IZ GRŠČINE IN LATINŠČINE (* 1885)

Fran Bradač, rojen na Jami pri Žužemberku, je študiral klasično filologijo na Dunaju, izpopolnjeval se je še na Univerzah v Pragi in Berlinu. Najprej je bil gimnazijski profesor v Ljubljani, zatem pa je predaval grški jezik in književnost na ljubljanski univerzi. Raziskoval je zgodovino grške dramatike in gledališča, prevedel je veliko grških in latinskih klasikov, pa tudi iz češčine in nemščine. Sestavljal je grške in latinske učbenike in slovarje.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh