Julijan

Julij izhaja iz latinskega rodovnega imena Julius, ki ga razlagajo kot skraj­šano ime iz Jovilius v pomenu »Jupitrov, božji«. Naj znamenitejši predstavnik te rodbine je bil Gaj Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik. Njegov pranečak Avgust je bil začetnik julijsko-klavdijske dinastije. Oba rimska vladarja sta s svojimi imeni ovekovečena v imenih mesecev julij in avgust. Julij Cezar je vpeljal po njem imenovani julijanski koledar. Leta 1582 so ga zamenjali z gregorijanskim koledarjem, ki ga je dal izdelati papež Gregor XIII.

Julijani (347 oseb v začetku leta 2016) godujejo na današnji dan, lahko pa tudi 29. 1. (Julijan Ubogi) ali na katerega od godovnih dni svetnikov s tem imenom (v LS jih je najdemo 14). Tudi sorodno ime Julij (210) ima tri zavetnike: 12. 4., 27. 5., 1. 7., prav tako tudi ženska oblika Julija (2.835 – 98. mesto; lahko goduje tudi 8. 4., 22. 5., 1. 10.), ženska oblika Julijana pa ima štiri (16. 2. – tam več o imenu, 4. 3., 5. 4., 19. 6.)


    God:

    • 6. januar
    • 8. januar
    • 27. januar
    • 28. januar
    • 29. januar
    • 6. februar
    • 6. marec
    • 16. marec
    • 11. junij
    • 21. junij
    • 9. avgust
    • 28. avgust
    • 13. september

Imeni Julijan in Julijana sta pridevniški izpeljanki iz imena Julij v pomenu »pripadajoč Juliju, izhajajoč(a) od Julija«.

Pri Nemcih je Julij Julius, izpeljanka Julian, ženska oblika Juliana, skrajšano Liana; pri Francozih Jules, Julien, ženska oblika Julienne, Juliette; pri Italijanih Giulio, ženska oblika Giulia; pri Nizozemcih Iliane; pri Rusih različica Uljana; na hrvaškem in srbskem jezikovnem področju Julij v 17. stoletju, Julija, Jula, Julka, Julava, priimek Julinac, krajevno ime Zuljana na polotoku Pelješcu in vas Džulijan na Stonskem rtu.

Julij in Julijan je ime več svetnikov. Med njimi sta Julius I., papež v letih 337-352 (god 12. aprila), in Julijan, mučenec iz 3. stoletja v Egiptu (v koledarju skupaj z ženo mučenko Baziliso 6. januarja).

V francoščini je iz imena Jules nastal familjarni izraz jules »soprog, ljubček; nočna posoda«.

Zajemi vsak dan

Rožni venec navaja kristjane, da se vsak dan za nekaj trenutkov pomudijo ob tem, kar Cerkev vsako leto znova postavlja pred nje v obhajanju liturgičnega bogoslužja.

(Anton Strle)
Petek, 20. Oktober 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh