Karel

Karel je med moškimi imeni v Sloveniji na 146. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo konec leta 2016 z imenom Karel poimenovanih 1.357 (1971: 6.083; 1994: 2.584; 2008: 1.636) oseb. Njegove različice so: Karl (2008: 1.242; 2016: 1.018; 176. mesto), Karol (2008: 812; 2016: 570), Karli (66), Karlo (2008: 357; 2016: 320). Ženska oblika imena Karl je Karla (2008: 377; 2016: 401ꜛ) z različicami Kaja (1971: 15: 1994: 1.119; 2008: 2.880; 93. mesto; 2016: 3.679; 75. mesto), Karlina (112), Karlinca (11), Karlota (5), Karolina (2008: 2.295; 115. mesto; 2016: 2.075ꜜ; 124. mesto), Lina (2008: 631; 235. mesto; 2016: 1.303ꜛ; 171. mesto), Šarlota (21), Lota (12), Loti (2008: 141; 2016: 265), Lotka (12).


    God:

    • 6. januar
    • 28. januar
    • 2. marec
    • 21. maj
    • 3. junij
    • 12. avgust
    • 20. september
    • 4. november

Ime Karel je po izvoru germansko. Nemško Karl razlagajo iz starovisokonemškega karl v pomenu 'mož, soprog'. Ta je v stari nordijščini pomenil tudi 'snubač brez dediščine'. Sorodno je današnje nemško Kerl 'dečko, možak, korenjak', iz tega tudi slovensko pogovorno kerlc 'postaven, sposoben moški'.

Imena Karlina, Karlinca, Karlinka, Karlota so izpeljanke imena Karla. Imenu Karlota ustreza francosko Charlotte, iz nje je slovenska izgovorna različica Šarlota, iz te pa skrajšane ali ljubkovalne oblike Lota, Loti, Lotka. Skrajšana ali ljubkovalna oblika imena Karolina je Lina, medtem ko je ime Kaja možna tvorjenka na  ja iz imen, ki se začenjajo z Ka-, tj. iz Kajetana, Karla, Katarina.

Karel je bilo pogosto ime evropskih vladarjev. Najbolj znan med njimi je bil Karel I. Veliki, frankovski kralj in rimski cesar (742–814). Po njem se imenuje vladarska rodovina Karolingi, pri zahodnih Slovanih pa splošno vladarsko poimenovanje kralj, podobno kot sta po rimskem cesarju Juliju Cezarju nastali slovanski vladarski poimenovanji cesar in car, nemško Kaiser.

Karel je ime več svetnikov. Najbolj znan je Karel Boromejski, nadškof v Milanu v 16. stoletju (god 4. novembra). Med drugim velja za zavetnika dušnih pastirjev, semenišč, salzburške univerze ter proti kugi. V koledarju so še: 28. januarja že omenjeni Karel Veliki, 2. marca Karel Dobri, flamski knez (u. 1127), 3. junija Karel Lwanga (u. 1886) in ugandski mučenci.

Zajemi vsak dan

Delati zate more kdorkoli drug. Tudi trpeti zate morejo še več in mnogo bolje kot jaz druge velike junaške duše. Toda – ljubljen pa hočeš biti, moj Jezus, prav od mene!

(Cvetana Priol)
Petek, 22. September 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh