1. februar

LETA 45 pr. Kr. ZAČNE VELJATI JULIJANSKI KOLEDAR

01 02 45 julijanski koledarJulij Cezar se je kmalu po prevzemu oblasti odločil za korenito reformo rimskega koledarja. Uvedli so ga leto prej, veljati pa je začel na današnji dan leta 45 (oziroma leta 709 ab urbe condita). Največ zaslug za uvedbo tega koledarja gre Sosigenu. Koledar je imel navadno leto s 365 dnevi, ki je bilo razdeljeno na 12 mesecev in vsake štiri leta so dodali prestopno leto.

več o zgodovini koledarja:
S. Čuk, Zgodba o koledarju. Priloga, v: Ognjišče 1 (2001), 45-56.

 

LETA 1874 ROJEN HUGO VON HOFMANNSTHAL

01 02 1874-Hugo-von-HofmannstalIN DUHOVNA DRAMA SLEHERNIK († 1929)

Avstrijski dramatik, pesnik in pisatelj Hugo von Hofmannstahl je najbolj znan po tem, da je za naš čas priredil duhovno dramo ali misterij Slehernik, ki govori o umiranju nespametnega bogatina, o katerem govori Jezus v evangeliju (Lk 12,13–21). V drami, ki je nastala v 15. stoletju najbrž na Nizozemskem, je več kot dvajset nastopajočih; glavni so: Gospod Bog, Smrt in Slehernik. V slovenske verze je Slehernika prelil Oton Župančič (1934).

uvodna  misel:

  • Zvestó vsak tu posluša naj, / kar bomo vam igrali zdaj. / Duhovna igra pretresljiva / v podobah živih vam odkriva, / kako pred večnega Sodnika / je glas poklical Slehernika, / kako na zemlji naši dnevi / teko in se končajo v revi: / vse to in zraven marsikaj / vam bomo pokazali zdaj, / da bi se vsak za dobro vnel / in zase zlati nauk posnel.

 

LETA 1892 ROJEN PAVEL BREŽNIK

01 02 1892-Pavel-BreznikPESNIK IN PREVAJALEC († 1972)

Rojen v Ljubljani je gimnazijo končal v Novem mestu, študiral francoščino na Dunaju in pariški Sorboni, od leta 1919 je bil profesor na realki v Ljubljani. Že v mladih letih je pisal pesmi, uganke, kratke povesti, kasneje veliko v različne slovenske liste, predvsem o razmerju do jugoslovanstva. Bil je tudi dopisnik za francoski list L' Information Universitaire, sestavil »Francosko slovnico« (1919) in franc.-slov.-nemško Konverzacijsko ročno knjigo (1924) ter prevajal iz francoščine, angleščine, španščine (Renée Mauperin, Kazan, volčji pes, Klic na pomoč, Islandska velika noč)

 

LETA 1922 ROJEN JOŽE ŠMIT

01 02 1922-Joze-SmitUREDNIK, PESNIK in PREVAJALEC († 2004)

Doma iz Tlak pri Rogatcu je maturo opravil (1941) v Ljubljani. Po vojni (kot vojak je bil tudi v ujetništvu) je študiral primerjalno književnost in slavistiko. Bil je časnikar pri Kmečkem glasu, zaposlen pri Mladinski knjigi in nekaj let (1964-1977) tudi urednik Cicibana. Pesmi je pričel objavljati 1938. Prevajal je tudi leposlovje iz latinščine (rimskega pesnika Katula), nemščine ... , srbohrvaščine. V svojih pesmih je zelo povezan z naravo, otožno razmišlja o svetu in ljubezni. Rad spregovori o svojih nežnih mladostnih občutjih, o življenju v nekem novem času, o svojih domovinskih in ljubezenskih čustvih (Lirika časa). V nekaterih pesmih pa se temu čustvenemu doživljanju pridružujejo tudi spomini na mladost, vojno in spoznanja o ljudeh in življenju (Zlo stoletja, Hoja za Katulom, Grenki med) ... Pisal je tudi za otroke, v proti in verzih (Ježek se ženi) ...

njegovi verzi:

  • Tako mi včasih želja govori, / da nisem jaz drevo, ki raste leta. / Pšenica sem, ki v hipu dozori / in tisočem otrok za kruh je zmleta. // Lepo je biti kruh pod nebom ustec lačnih, / lepo čutiti zob otroških ljub ugriz. / O, kruhek ni nikoli sam v omarah mračnih, / krog njega srca se pleto v neskončen niz.
  • Daj, Marija, da bi pravi čas prišli / k rojstvu svojega Boga; / naj po mnogih, mnogih dneh hoda / z Detetom in ovčkami zaspimo vsi.

 

LETA 1970 UMRL BLAŽ ARNIČ

01 02 1970-Blaz-ArnicGLASBENI USTVARJALEC BREZ PRIMERE V NAŠI ZGODOVINI (* 1901)

"Nekje sem prebral, da je glasba abstrakten pojav. Sam sem povsem drugačnega mišljenja. Na glasbo gledam kot na enega najmočnejših izrazov človeških čustev. Glasba je tista vrednota, ki človeka plemeniti in zato ne more biti abstraktna. Človeku mora dati doživetja, ne sme se naslanjati zgolj na razvoj muzikalnih principov. Če bi razumel glasbo kot abstrakten pojem, bi negiral čustva. Vsa moja čustva in občutja pa se oblikujejo na domači grudi. Le tako nastane lasten izraz, svojstven glasbeni jezik, ki ga je mogoče ustvariti le v stiku z domačo zemljo." To so misli skladatelja Blaža Arniča, o katerem je njegov poklicni kolega, skladatelj Uroš Krek zapisal, da je "epski simfonik brez primere v slovenski zgodovini, pionir in oblikovalec vzvišenega domačijskega izraza". Tega glasbenega ustvarjalca in učitelja, enega največjih slovenskih skladateljev 20. stoletja, čigar dela zadnje čase izvajajo pogosteje kot v preteklosti, se spominjamo ob obletnici njegove smrti.

več:
S. Čuk. Blaž Arnič. Obletnica meseca, v: Ognjišče 1 (2011), 44-45.

njegovo razmišljanje:

  • Naslonil sem se na Raduho in v njej začutil toliko moči, da drugih vzgibov nisem potreboval niti iskal.

o njem:

  • Arnič je bil in je do konca ostal romantični realist, tesno povezan z zemljo. Zajemal je predvsem iz treh vrelcev: iz lastnega življenja, iz lepot domače pokrajine in zaklada njenih pripovedk in legend ter iz narodne zgodovine med vojno in po njej. muzikolog Danilo Pokorn)

 

LETA 2012 UMRLA WISLAWA SZYMBORSKA

01 02 2012-Wislawa-SzymborskaPOLJSKA PESNICA, NOBELOVKA (* 1923)

Rodila se je leta 1923 v Bninu blizu Poznana, pri osmih letih se je družina preselila v Krakov. Med vojno je skrivaj obiskovala prepovedano poljsko srednjo šolo, zelo jo je zanimala literatura, film ... Po vojni pa je na Jagelonski univerzi študirala poljsko literaturo (polonistiko) in sociologijo in diplomirala. Prvo pesem (Iščem besede) je objavila leta 1945 na straneh Poljskega dnevnika, po letu 1953 pa sodeluje z revijo Literarno življenje, kjer kasneje postane tudi urednica za poezijo in kolumnistka (Neobvezno branje). Tu je delala do leta 1881 in vsakih nekaj let izdala novo zbirko pesmi (v tem času naj bi jih napisala okoli štiristo). Že od začetka pisanja je prejela kar nekaj pomembnih nagrad v domovini in v tujini, vse pa je presenetila odločitev Švedske akademije,ki ji je leta 1996 podelila Nobelovo nagrado »za poezijo, ki v fragmentih slehernikove resničnosti z ironično natančnostjo osvetljuje zgodovinski in biološki kontekst«. Ta nagrada je nanjo delovala kot veliko breme, saj je po tistem minilo nekaj let, preden je sploh lahko napisala kakšno novo pesem. V svojih pesmih je bila vedno zelo skrivnostna in zadržana in nikoli ni razkrila svoje zasebnosti. Njene pesmi govorijo o ljudeh in življenju, ki ga je dobro poznala in o njem spregovorila brez olepševanja, zelo resnično. Zelo ji je bila všeč človeška raznolikost, enkratnost, dejstvo, da se ne da popolnoma prodreti v človekovo naravo in nikoli o njem povedati vsega. Zato je tudi pisala malo, njene pesmi pa so se zelo razlikovale, kot v življenju tudi v pesmih ni bilo nič rutinskega.

njene misli:

  • V mladosti sem za hip verjela v komunistično doktrino. S komunizmom sem hotela rešiti svet. Kaj kmalu sem doumela, da ne deluje, toda nikoli se nisem pretvarjala, da se mi to ni zgodilo.
  • Na začetku svojega ustvarjalnega življenja sem ljubila človeštvo; hotela sem storiti kaj dobrega zanj. Toda kmalu sem dojela, da človeštva ni mogoče rešiti.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh