14. junij

LETA 1782 ROJEN ANTON ALOJZIJ WOLF

14 06 1782-Anton-Alojzij-WolfLJUBLJANSKI ŠKOF, PODPORNIK ŠOLSTVA, KULTURE, VELIKODUŠEN MECEN († 1859)

"Ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf je nedvomno ena tistih velikih osebnosti slovenske cerkvene, verske in kulturne zgodovine, ki stoji po krivici v senci svojega velikega sodobnika in prijatelja, lavantinskega škofa Antona Martina Slomška," meni zgodovinar France Dolinar. Kot škof je omogočil izdajo novega prevoda Svetega pisma ter Nemško-slovenskega in Slovensko-nemškega slovarja, za revnejše dijake je ustanovil zavod Alojzijevišče. "Slovenska izdaja celotnega Svetega pisma sredi 19. stoletja, ki jo upravičeno imenujemo po ljubljanskem škofu Wolfu, je pomemben mejnik ne le na področju prevajanja in izdajanja Svetega pisma v slovenskem jeziku, temveč ima tudi splošen kulturni pomen za naš narod. Da je to besedilo izšlo kot prevod latinske Vulgate z opombami in uvodi, prevedenimi iz nemščine, so vplivale tedanje razmere v Cerkvi" (Marijan Peklaj).

... več o njem preberite v obletnici meseca 06_2002

 

LETA 1811 ROJENA HARRIET BEECHER-STOWE

14 06 1782-Harriet-Beecher-StoweAMERIŠKA PISATELJICA († 1896)

Napisala je več literarnih del, ki pa so zvečine že pozabljena, še vedno pa 'živi' njen roman Koča strica Toma (1854), pretresljivo pričevanje o trpljenju črnskih sužnjev v Ameriki. V izvirniku ima knjiga nad 700 strani, prevodi v neštete jezike so prirejeni. V slovenščini je izšla že pred 158 leti.

 

LETA 1837 UMRL GIACOMO LEOPARDI

14 06 1837-Giacomo-LeopardiITALIJANSKI PESNIK (* 1798)

Rojen v plemiški družini, vendar starši niso imeli razumevanja zanj, bil je zelo občutljive narave in slabega zdravja. Je drugi največji italijanski lirik (za Francescom Petrarko), romantik in pesnik bolesti in pesimizma, ki je opisoval osamljenost, hrepenenje po neuresničeni ljubezni (njegova muza je bila Silvija) in končno po smrti. Pisal je tudi domovinske pesmi. Njegove Pesmi in pisma so izšle tudi v slovenščini, leta 2000 pri Mladiki, nazadnje pa leta 2012 pri založbi Sanje v prevodu Marte Filli.

njegova misel:

Kariera vsakega genija raste iz obupa, zaradi česar se ne bojim za svoj uspeh.

Kolikor koristneje znamo porabiti čas, toliko bolj nam je žal, ker ga nimamo dovolj; kolikor bolj nespametno ga zapravljamo, toliko bolj se nam zdi, da ga imamo na pretek.

Na tem svetu ni nič bolj redko kot človek, ki ga lahko vedno prenašamo.

 

LETA 1884 ROJEN VASILIJ MIRK

14 06 1884-Vasilij-MirkSKLADATELJ PRAVOSLAVNE LITURGIJE († 1962)

Skladatelj, zborovodja in glasbeni pedagog, po stroki profesor zgodovine in zemljepisa, je najprej deloval v rojstnem Trstu. V letih 1925–1928 je vodil zbor srbske pravoslavne Cerkve in zanj napisal Liturgijo sv. Jovana Zlatoustoga. Ko so fašisti ukinili slovenske šole v Trstu, je leta 1928 odšel v Maribor, od tam pa se je leta 1941 pred Nemci umaknil v Ljubljano. Bil je vrhunski mojster slovenske zborovske glasbe.

 

LETA 1936 UMRL GILBERT KEITH CHESTERTON

14 06 1936-G-K-ChestertonANGLEŠKI PISATELJ, PESNIK, FILOZOF, PUBLICIST, KRŠČANSKI MISLEC (* 1874)

Eden najizvirnejših pisateljev angleške in svetovne literature. Najprej se je uveljavil kot ilustrator, potem pa je začel pisati (romane, drame, pesmi, literarne kritike, eseje ...), predaval je, pričeval ... Njegov um je bil izjemno bister, iskriv, humoren, predvsem pa je bil globok iskalec resnice. Čeprav je sam o sebi dejal, da je bil pri dvanajstih letih pogan in pri šestnajstih agnostik, ga je poroka s Frances Blogg pripeljala do tega, da se je oklenil anglikanstva, leta 1922 pa je prestopil v katoliško vero. V svojem delu Pravovernost (leta 2001 je izšlo pri Mohorjevi) je razgrnil zgodovino svojega zorenja v veri. Zanimiva knjiga, polna prebliskov, utemeljuje verovanje v vsepresežnega Boga, ugotavlja svobodnost stvarjenja in enkratnost krščanskega odrešenja. Konec leta 2013 je škof iz Northamptona s prošnjo začel postopek za njegovo beatifikacijo. Znano je, da je angleški esejist tudi eden od najljubših avtorjev papeža Frančiška. Ko je bil še buenosaireški nadškof se je Mario Jorge Bergoglio udeležil simpozija o Chestertonu.

nekaj njegovih misli:

* Lahko je biti težak, težko je biti lahek. Angeli lahko letijo, ker se jemljejo na lahko. Hudič je padel zato, ker je bil pretežek.

* Najslabši in najnevarnejši svetohlinec ni tisti, ki hlini nepriljubljeno krepost, temveč tisti, ki hlini priljubljeno napako.

* Odkar ljudje ne verujejo več v Boga, nikakor ne verujejo v nič; verujejo v vse!

* Težko bi bilo najti resnico, ki bi bila čistejša od vsakdanjega reka, da ima kdo "srce na pravem mestu".

* Življenje je sijajno kot diamant, toda krhko kot okensko steklo.

* Z najglobljimi skrivnostmi vere je podobno kot s soncem: ne moremo gledati vanj, toda v njegovi luči vidimo vse drugače.

* Optimist je človek, ki gleda v oči, pesimist pa gleda vaše noge.

* Ne morete si misliti, kako dobro bi se lahko počutili na tem našem planetu z malo potrpežljivosti, z malo razumevanja, z malo veselja in z malo ponižnosti.

* Ko ljudje nehajo verovati v Boga, s tem ne prenehajo verovati, temveč začenjajo verovati v kar koli.

o njem:

"Chesterton se je rad družil z ljudmi, ker so predstavljali resničnost, in ta resničnost ga je spominjala na Boga. To pa je v njem vzbujalo močan občutek hvaležnosti. Od tega se moramo tudi mi nekaj naučiti, saj je bilo vse njegovo življenje en sam način zahvaljevanja. Mislim, da ne obstaja boljši način življenja kot ta, da izrekamo 'hvala'.« (Marco Semarini)

 

LETA 1954 UMRL ANTON KOŽELJ

14 06 1954-Anton-Kozeljslikar in ilustrator (* 1874)

Ilustracija pomeni "osvetlitev", ponazoritev besedila v knjigah z risbami, ki pripoved naredijo bolj privlačno. Knjižna ilustracija se je pojavila okoli leta 1470, nekaj desetletij po Gutenbergovem izumu tiska. Razcvet je doživela sredi 16. stoletja v Nemčiji (Cranach, Durer, Holbein). Na Slovenskem zasledimo prve pomembne ilustracije v protestantskih knjigah, posebej v Dalmatinovi Bibliji, nato pri Valvasorju in njegovem krogu. Med novejše mojstre knjižne ilustracije pri nas spada Anton Koželj, ki je opremil številne koledarje Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske knjižne založbe, in mnoge njene knjige. Spominjamo se dne, ko mu je »smrt zagrnila barvno podobo sveta"

... več o njem preberite v obletnici meseca 06_2004

o njem:

Pri Koledarju je največja nevarnost, da zaradi neke stalnosti čisto koledarskega dela, torej pri ilustraciji zaglavij za posamezne mesece, kjer je ilustrator omejen na majhen prostor, zaidemo v neko obliko, katere se bralci počasi naveličajo. Koledar bero in gledajo otroci, zreli možje in žene ter starčki, kmetje, delavci in izobraženci - koliko različnih gledanj, okusov, dojemanj in seveda tudi kritik! ... Umetniku lahko predlagamo, naj opravi svoje delo tako, da ga bo mogel doumeti in razumeti vsak povprečen bralec mohorskih knjig, ne moremo ga pa prisiliti, da bi napravil nekaj, česar ne more oblikovati s svojo likovno govorico (Jože Dolenc, Ilustracije mohorskih knjig).

Pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Gospod, ti si moj Bog. Kajti bil si zavetje siromaku, zavetje ubožcu v njegovi stiski, zavetišče pred viharjem, senca pred vročino.

(prerok Izaija)
Nedelja, 19. August 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh