Henrik II (umrl 1024)

God: 13. julij

»Ko je bil sveti božji služabnik maziljen za kralja, se ni zadovoljil s stiskami časnega kraljevanja. Hotel si je pridobiti večno krono, zato je stopil v službo najvišjega Kralja, kateremu služiti pomeni kraljevati.« Tako beremo v starem življenjepisu današnjega godovnjaka Henrika II., edinega rimsko-nemškega cesarja, ki je bil uradno razglašen za svetnika. Ljudstvo ga je častilo že zdavnaj prej in ne samo na nemških tleh. Tudi v naših krajih je bil zelo češčen in sicer pod imenom sv. Areh, ki izvira iz nemške oblike Heinrich. Cesar Henrik II. je namreč zelo podpiral Cerkev: njegove naklonjenosti sta bili deležni tudi freisinška in briksenška škofija, ki sta imeli svoje posesti tudi na slovenskih tleh.

Henrik IDanašnji svetnik se je rodil leta 973 na dvoru bavarskega vojvoda Henrika. Kot mlad fant je obiskoval šolo pri stolni cerkvi v Hildesheimu, potem pa ga je vzgajal regensburški škof sv. Volbenk. Henrik je vse svoje življenje uravnaval po naukih tega svetega moža, tako da je tudi sam dosegel svetniško slavo. Cerkev v njem spoštuje vladarja, ki je ves svoj vpliv zastavil v blagor Cerkve in je slovel po osebni pobožnosti, spokornosti in velikodušnosti. Leta 995 je nasledil svojega očeta kot bavarski vojvoda, leta 1002 pa je postal nemški kralj, dve leti zatem pa še rimski cesar. Sporazumno s svojo ženo Kunigundo (tudi njo častimo kot svetnico in njen god obhajamo 3. marca) je cesar, čigar zakon je ostal brez otrok, izročil vse svoje imetje Cerkvi in izbral Kristusa za svojega dediča. Svoje kraljevanje je jemal kot služenje Bogu in ljudem. To je prikazano na evangeliariju cesarja Henrika, ki se hrani v bamberški stolnici: v sredini je naslikan Kristus na prestolu, ki z desnico krona Henrika, z levico pa cesarico Kunigundo. Za rimsko-nemškega cesarja je Henrika II. kronal papež Benedikt VIII. leta 1021 v Rimu. Cesar Henrik II. ima posebne zasluge za škofiji Bamberg, kjer je dal postaviti znamenito stolnico, in Basel v Švici. Ti dve škofiji ga zato častita kot svojega zavetnika. Pobožni cesar, ki so mu pravili tudi 'menih na cesarskem prestolu', je umrl 13. julija 1024. Dobrih sto let pozneje, 12. marca 1146, ga je papež Evgen III. razglasil za svetnika skupaj z ženo Kunigundo. Oba sta pokopana v bamberški stolnici. Sv. Henrika II. upodabljajo v cesarskem ornatu z bamberško stolnico v roki.

Zajemi vsak dan

Moliti je precej manj zapleteno, kot bi si mislili. Začnemo tako, da pripovedujemo Bogu o svojem življenju in o življenju naših bratov.

(Michel Quoist)
Četrtek, 20. September 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh