Julijan

Julij izhaja iz latinskega rodovnega imena Julius, ki ga razlagajo kot skraj­šano ime iz Jovilius v pomenu »Jupitrov, božji«. Naj znamenitejši predstavnik te rodbine je bil Gaj Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik. Njegov pranečak Avgust je bil začetnik julijsko-klavdijske dinastije. Oba rimska vladarja sta s svojimi imeni ovekovečena v imenih mesecev julij in avgust. Julij Cezar je vpeljal po njem imenovani julijanski koledar. Leta 1582 so ga zamenjali z gregorijanskim koledarjem, ki ga je dal izdelati papež Gregor XIII.

Julijani (347 oseb v začetku leta 2016) godujejo na današnji dan, lahko pa tudi 29. 1. (Julijan Ubogi) ali na katerega od godovnih dni svetnikov s tem imenom (v LS jih je najdemo 14). Tudi sorodno ime Julij (210) ima tri zavetnike: 12. 4., 27. 5., 1. 7., prav tako tudi ženska oblika Julija (2.835 – 98. mesto; lahko goduje tudi 8. 4., 22. 5., 1. 10.), ženska oblika Julijana pa ima štiri (16. 2. – tam več o imenu, 4. 3., 5. 4., 19. 6.)


    God:

    • 6. januar
    • 8. januar
    • 27. januar
    • 28. januar
    • 29. januar
    • 6. februar
    • 6. marec
    • 16. marec
    • 11. junij
    • 21. junij
    • 9. avgust
    • 28. avgust
    • 13. september

Imeni Julijan in Julijana sta pridevniški izpeljanki iz imena Julij v pomenu »pripadajoč Juliju, izhajajoč(a) od Julija«.

Pri Nemcih je Julij Julius, izpeljanka Julian, ženska oblika Juliana, skrajšano Liana; pri Francozih Jules, Julien, ženska oblika Julienne, Juliette; pri Italijanih Giulio, ženska oblika Giulia; pri Nizozemcih Iliane; pri Rusih različica Uljana; na hrvaškem in srbskem jezikovnem področju Julij v 17. stoletju, Julija, Jula, Julka, Julava, priimek Julinac, krajevno ime Zuljana na polotoku Pelješcu in vas Džulijan na Stonskem rtu.

Julij in Julijan je ime več svetnikov. Med njimi sta Julius I., papež v letih 337-352 (god 12. aprila), in Julijan, mučenec iz 3. stoletja v Egiptu (v koledarju skupaj z ženo mučenko Baziliso 6. januarja).

V francoščini je iz imena Jules nastal familjarni izraz jules »soprog, ljubček; nočna posoda«.

Zajemi vsak dan

Vprašujejo modri, kaj je važnejše, ali rojstvo ali smrt. Jaz čutim, da je eno in drugo prav isto. Rojstvo je prebujenje, pa je prebujenje tudi smrt.

(Ivan Pregelj)
Sobota, 18. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh