Bogomir

Bogomir je med moškimi imeni v Sloveniji na 158. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo 1. 1. 2016 s tem imenom poimenovanih 1.108ꜜ (2012: 1.224 - 155. mesto; 1994 : 1761; 1971: 2048). Podatki po obdobjih kažejo, da se je zanimanje za ime Bogomir začelo zelo zmanjševati po letu 1971. Precej manj pogosta je bila različica Bogo (2016: 40ꜜ; 2012: 42). Možni različici sta tvorjenki na ‑ko in ‑o Mirko (2016: 4.135ꜜ - 66. mesto; 2012: 4.421 - 50. mesto) in Miro (2016: 719ꜜ; 2012: 745 - 198. mesto). Ženska oblika imena Bogomir je Bogomira (2016: 193ꜜ; 2012: 204) z različicami Bogica (2016: 5), Mira (2016: 2.716ꜜ - 104. mesto; 2012: 2.800 - 99. mesto) in Mirka (2016: 136ꜜ; 2012: 144).


    God:
    8. november

Bogomir je slovansko teoforično ime, zloženo iz sestavin bog in mir. Osebe s tem imenom naj bi torej po nekdanjih željah in predstavah staršev živele v božjem miru. Ime je izpričano na slovenskem ozemlju že v 9.‑10. stoletju, tj. po 3. knjigi Gradiva za zgodovino Slovencev Bochmir (Bogomir), neki romar, omenjen v Čedadskem evangeliju. Znana imena s sestavino bog so še Bogdan, Bogoljub, Bogomil, Bogoslav. Imeni Mirko in Miro sta lahko tudi tvorjenki na ‑ko in ‑o, nastali po krajšanju iz imena Miroslav, tj. Mir- + ‑ko in ‑o, imeni Mira skrajšana oblika, Mirka pa tvorjenka na ‑ka iz imena Miroslava. Imenu Bogomir po sestavi in pomenu ustreza nemško ime Gotfrid.

V koledarju sta 13. junija Bogomir (Gotfrid), nemški škof (u. 1127), 8. novembra Bogomir, francoski škof (u. 1115).

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh