19. oktober

LETA 1745 UMRL JONATHAN SWIFT

19 10 1745-Jonathan-SwiftANGLEŠKO-IRSKI PISATELJ, PUBLICIST IN TEOLOG (* 1667)

Med knjige, ki jih bralci z veseljem jemljejo v roke že skoraj tri stoletja, spada tudi roman Guliverjeva potovanja, ki ga je napisal angleški pisatelj in satirik Jonathan Swift davnega leta 1726. Slovenski prevod smo dobili leta 1951, in je doživel več izdaj.

 njegova misel:

  • Blagor tistemu, ki se mu posreči živeti vse dni lastnega življenja!
  • V življenju je bolje želeti, česar nimaš, kot imeti tisto, česar si ne želiš.

 

LETA 1826 UMRL ANTON KLEMENTINI

19 10 1826 Anton KlementiniDUHOVNIK, NABOŽNI PISATELJ (* 1744)

Doma iz Stare Fužine v Bohinju, šolal se je v Ljubljani in Pragi, bogoslovje študiral v Lj. in na Dunaju. Posvečen je bil leta 1768, služboval v Gor. Gradu, pri Sv. Petru v Ljubljani, na Igu, v Polju, nazadnje pa je bil kanonik in ravnatelj bogoslovja v Ljubljani. Izdal je Sveti križovi pot, ki ima 14 postaj, v skladu z jožefinskimi odredbami, pripravljen z besedilom iz Svetega pisma. Vsaka postaja obsega branje iz evangelija, nauk in molitev. Ob postajah so bili bakrorezi Avg. Zengerja po izvirnikih A. J. Herrleina. Namenjen je bil za zasebno uporabo in je doživel več ponatisov.

 

LETA 1876 ROJEN JANKO ŠLEBINGER

19 10 1876-Janko-SlebingerBIBLIOGRAF, LEKSIKOGRAF, LITERARNI ZGODOVINAR IN UREDNIK († 1951)

Kaj je poklic literarnega zgodovinarja in urednika, vemo, težje pa je umljivo, kakšno delo opravlja bibliograf in leksikograf. Izraza sta grška: bibliograf pomeni človeka, ki se strokovno ukvarja z bibiografijo, sestavljanjem po določeni tematiki urejenih seznamov tiskanih del; leksikograf pa je doma v leksikografiji - pripravljanju, sestavljanju, pisanju slovarjev ali leksikonov. Oboje zahteva ogromno znanja in po tem se je Janko Šlebinger odlikoval. "Predvsem pa je bil srčno dober in vedno nesebično pripravljen, da pomaga," je dejal o njem prijatelj Janko Glazer. "Bil je eden izmed tistih, ki več dajejo, kot jemljejo."

 

LETA 1878 ROJEN FRAN GRIVEC

19 10 1878-Fran-GrivecDUHOVNIK, TEOLOG, PREVAJALEC TER EKUMENSKI DELAVEC († 1963)

Prvi slovanski papež sv. Janez Pavel II. je leta 1980 razglasil sveta brata Cirila in Metoda za sozavetnika Evrope; ob 1100-letnici smrti sv. Metoda pa je izdal okrožnico Apostola Slovanov (1985). Vanjo so vtkana tudi dognanja Franca Grivca, profesorja vzhodnega bogoslovja in nauka o Cerkvi na teološki fakulteti v Ljubljani. Njegovo življenjsko delo je knjiga Sv. Ciril in Metod (1963). Grivec je redno sodeloval na srečanjih v Velehradu na Moravskem, kjer naj bi bil škofovski sedež sv. Metoda. Ta veliki Slovenec se je vse življenje poglabljal v nauk o Cerkvi, katerega profesor je bil na teološki fakulteti ljub­ljanske univerze; temeljito je raziskoval življenje slovanskih apos­tolov sv. Cirila in Metoda in močno si je prizadeval za edinost kri­stjanov.

... več o njem preberite v obletnici meseca 10_1998

 

 LETA 1918 UMRL VALENTIN ŽUN

19 10 1918 Valentin Zunslovenski pravnik in finančni strokovnjak (* 1873)

Rodil se je v Trbojah pri Smledniku, umrl pa v Ljubljani ob epidemiji španske gripe. Bil je gojenec Alojzijevišča, v Ljubljani je končal klasično gimnazijo, na Dunaju pa je študiral pravo in diplomiral leta 1899. Deset let je bil finančni uradnik in nadzornik po raznih krajih na Kranjskem (Litija, Črnomelj, Radovljica, Logatec) . Nato je dobil službo na finančnem ministrstvu na Dunaju, kjer je bil zaradi znanja romanskih in slovanskih jezikov odgovoren za hranilnice in posojilnice na Kranjskem, Primorskem, v Dalmaciji ... Napisal je več knjig s področja narodnega gospodarstva in javnih financ: Osebna dohodnina, Novi državnozborski volilni red ... V knjigi Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu je bila prvič v slovenskem jeziku na jasen in poljuden način sistematično obdelana vsa tvarina narodnogospodarske. vede.

 

LETA 1920 ROJEN ŠTEFAN BARBARIČ

19 10 1920 Stefan .BarbaricLITERARNI ZGODOVINAR, prevajalec iz madžarščine († 1988)

Iz rojstnega Turnišča je obiskval gimnazijo v Murski Soboti, nato pred vojno in po njej študiral slavistiko na univerzi v Ljubljani, vmes (1942–1944) pa v Budimpešti. Po diplomi je bil gimnazijski profesor slovenskega jezika v Ljubljani in Črnomlju. V tem obdobju je začel prevajati razna literarna dela iz madžarščine (Dečki Pavlove ulice, Madžarske pravljice). V letih 1965–1972 je bil predavatelj za slovensko književnost v Zadru. Raziskoval je slovensko literaturo, vsa obdobja od protestantizma do moderne.

 

LETA 1921 ROJEN MARJAN MARINC

20 12 1990 Marjan MarincDRAMATIK, PISEC SKEČEV IN KOMEDIJ († 1990)

Kamničan Marjan Marinc je maturiral na gimnaziji v Ljubljani, študij na univerzi mu je pretrgala vojna. Že med njo je napisal več skečev s partizansko tematiko. Pozneje pa se je kot pisec posvetil radijski igri in gledališki komediji. Izmed gledaliških del, ki so jih uprizarjala predvsem amaterska gledališča, je bila največkrat uprizorjena komedija Poročil se bom s svojo ženo (1960). Napisal je več otroških radijskih iger (Maček Mustafa, Čarobni svinčnik), nekatere od teh so izvajale tudi tuje radijske postaje.

 

LETA 1921 ROJEN JOŽE J. LOVRENČIČ

PESNIK IN DRAMATIK († 1992)

Rojen v Podnartu pri Kropi, sin pesnika in pisatelja dr. Jože Lovrenčiča, po končani klasični gimnaziji v Lj je študij prava je prekinila vojna, od leta 1945 je bil po italijanskih begunskih taboriščih od leta 1948 je poučeval po osnovnih šolah na Goriškem in Tržaškem. Leta 1951 je odšel v Argentino, v Buenos Airesu je delal kot prevajalec in zasebni učitelj. Pisal je pesmi in jih objavljal (pod psevdonimom Košanov) v reviji Tabor in Meddobju (izbor 1990-92). Napisal je tudi tri drame (tragedija Izdajalec je bila uprizorjena 1966). Njegova zadnja pesniška zbirka Spoznanje je ostala v rokopisu – nekaj pesmi je objavila revija Meddobje.

nekaj verzov:

  • Življenje... / le sanje, / drhtenje / in trpljenje / brez mej. / Življenje... / samota, / prepadi, / teme / brez sonca / luči mineva. / Življenje... / še poslednji sen, / še poslednji spev / ljubezni brezmejne, / ko pride objem / hladne neskončnosti. (Življenje)
  • Že znova leto v večnost tone. / Gredo za njim vse želje, sanje / in vsi spomini sreče mi nekdanje. / Z menoj ostanejo samote spone. // Še vedno monotono je življenje, / brez sonca izgubljene sreče. / Trpelo bo srce mi hrepeneče / in v bujno rast pognalo bo trpljenje. // Kot še nikdar težé me razvaline. / Izgubljen padam, padam le v prepade, / kjer sonca ni, kjer me obdajajo temine. // V samoti mi minevajo otožni dnevi. / Zatrl bom brez smisla hrepenenja / in tožni bodo moji sanjski spevi. (Spoznanje)

 

LETA 1981 UMRL GABRIJEL BUKATKO

19 10 1981 Gabrijel BukatkoGRKOKATOLIŠKI NADŠKOF (* 1913)

Rodil se je blizu Slavonskega Broda v grkokatoliški ukrajinski družini. Študiral je v Rimu, kjer je doktoriral iz teologije in bil leta 1939 posvečen v duhovnika. Leta 1950 je postal administrator grkokatoliške škofije v Križevcih,1960 pa tudi naslovni škof križevske škofije. Po smrti beograjskega nadškofa Ujčića je leta 1964 postal tudi beograjski nadškof. Spomladi 1980 je bil iz zdravstvenih razlogov razrešen te službe in beograjski škof je takrat postal Alojzij Turk.Še naprej je do smrti vodil svojo križevsko škofijo kot "Arhijerej križevački". Bil je izstopajoča osebnost, imel je izreden glas in pevski posluh, ljubil je vzhodno liturgijo, na koncilu v Rimu so ga poznali vsi koncilski očetje po njegovi beli bradi (prijelo se ga je ime "barba bianca" - bela brada). Govoril je številne jezike, tudi slovensko se je dobro naučil. Veliko je potoval, obiskoval vzhodne katoličane, bil je član kongregacije za vzhodno Cerkev. Rad je prihajal v Slovenijo in bil tesno povezan z našo katoliško cerkvijo, pod njegovo upravo so spadali tudi grkokatoliški verniki v Metliki in Dragi. Z nadškofom Vovkom sta bila velika prijatelja. Velikokrat je v ljubljanski stolnici pel svoj priljubljeni Na mnogaja ljeta. Leta 1964 je v Logu pri Vipavi posvetil koprskega škofa Janeza Jenka. Nadškof Bukatko je imel široko slovansko srce in slovo od dobrega človeka in škofa je na pokopališču (Ruski Krstur v Bački) sklenila vednio v srce segajoča vzhodna "Večnaja pamjat" (Večen spomin).

več:
BOLE, Franc dr. Gabrijel Bukatko, škof dveh obredov in dveh največjih škofij v Jugoslaviji. (Gost meseca). Ognjišče, 1977, leto 13, št. 9, str. 7-10.

 

LETA 1984 UMRL JERZY POPIELUSZKO

19 10 1984-Jerzy-PopieluszkoPOLJSKI DUHOVNIK, MUČENEC, BLAŽENI (* 1947)

"Če hočemo ostati duhovno svobodni ljudje, je treba živeti v resnici. Živeti v resnici, se pravi pričevati zanjo, jo priznavati ter se je zavedati vedno in povsod. Resnica je nespremenljiva. Resnice ni mogoče uničiti s takšno ali drugačno odločitvijo, s takšnim ali drugačnim ukazom ... Pogumno pričevanje za resnico je pot, ki vodi naravnost v svobodo." Te misli je povedal poljski duhovnik Jerzy Popieluszko med eno od svojih množično obiskanih "maš za domovino" v cerkvi sv. Stanislava Kostka v Varšavi vsako zadnjo nedeljo v mesecu v času, ko je general Jaruzelski na Poljskem razglasil vojno stanje. Zaradi svojega pogumnega pričevanja za resnico je bil tedanjim komunističnim oblastnikom trn v peti. Klicali so ga na zaslišanja, mu grozili, ga blatili po javnih medijih, med njegove najožje sodelavce so vrinili svoje vohune. Nič ga ni ustavilo. Do konca je ostal zvest svojemu duhovniškemu geslu: "Daroval sem se in se ne umaknem." Te besede so bile z rdečimi črkami napisane nad oltarjem sredi Trga maršala Pilsudkega v Varšavi ob razglasitvi mučenca Jerzyja Popieluszka za blaženega, 6. junija 2010.

... več o njem preberite v rubriki pričevanje 07_2010

 

LETA 1986 UMRL IVAN MRAK

19 10 1986-Ivan-MrakDRAMATIK, PISATELJ IN ESEJIST (* 1906)

Ljubljančan, sin gostilničarja (Pri Mraku). Obiskoval je klasično gimnazijo, po dveh letih pobegnil v Trst in jo nadaljeval ter končal na Ptuju. Že kot dijak se je odločil za življenje svobodnega umetnika. Leta 1925 je prvič nastopil s samostojnim dramskim delom, spoznal svojo življenjsko sopotnico slikarko Karlo Bulovec. V Zagrebu je študiral režijo, in do leta 1933 živel v Münchnu, Parizu in Pragi, kar je pustilo sledi tudi na njegovem pisanju. Po vojni je pisal tragedije in eseje in vodil svoje gledališče. V prvem delu ustvarjanja je pisal kratko prozo, ki je tudi njegova najboljša zvrst, pisal je tudi pesmi, kasneje pa je začel z eseji, ki jih je posvečal slikarjem in slovenskemu kulturnemu dogajanju. Vse od konca prve svetovne vojne do sedemdesetih let je pisal dnevnike. Napisal je več kot trideset himničnih tragedij, največji uspeh je bila uprizoritev zgodovinske tragedije v ljubljanski Drami, druge njegove drame pa so igrali v glavnem amaterski odri, saj ga je kritika zavračala, prav tako tudi profesionalna gledališča ...

 nekaj njegovih misli:;

  • Jezus je luč, ki sije skozi stoletja in tisočletja, mi pa se ji bližamo ali se od nje oddaljujemo, jo blagoslavljamo ali preklinjamo, ob njej propadamo ali rastemo.
  • Če bo človeštvo sploh hotelo obstati, bo moralo zavzeti povsem drugačen odnos do stvarstva, kajti vse to, kar počnemo zdaj, je nespoštovanje življenja.
  • Brez krščanstva bi si sploh ne mogli zamišljati sveta, kakršen je danes, ker je krščanstvo pravzaprav predpogoj človečanskih pravic.

 

LETA 1988 UMRL MANKO GOLAR

19 10 1988-Manko-GolarMLADINSKI PESNIK, PRIPOVEDNIK IN PEDAGOG (*1911)

Mladinski pisatelj in pesnik Manko Golar je svoja težka otroška leta med prvo svetovno vojno preživljal v Ljubljani. Tam ga je slikar Fran Klemenčič upodobil s košarico jabolk. Slika je dala naslov eni njegovih knjig, v kateri Manko, sin Cvetka, poeta kmečke idile, pripoveduje o obiskih v njihovem domu v Ljutomeru, kamor so se preselili iz Ljubljane. Očetovo srce pa je ostalo na Gorenjskem, kjer mu je tekla zibelka.

 

 LETA 2014 PAPEŽ FRANČIŠEK

19 10 2014 papez Pavel VI blazeniRAZGLASI ZA BLAŽENEGA PAPEŽA PAVLA VI.

Papež Pavel VI. (1963-1978) je pogumno in modro izpeljal do konca drugi vatikanski koncil. Njegovo svetost je Bog potrdil s čudežem, ki se je zgodil na njegovo priprošnjo leta 2001 v ZDA. Neki ženi v petem mesecu nosečnosti so zdravniki povedali, da ima otrok, ki ga pričakuje, tako hude organske poškodbe, da mu grozi smrt, če pa ostane pri življenju, bo težek invalid. Svetovali so ji terapevtski splav, kar pa je nesrečna mati odbila. Po nasvetu neke italijanske redovnice, ki je osebno poznala papeža Pavla VI., se je v zaupni molitvi priporočila njemu in v osmem mesecu rodila zdravega otroka, ki je zdaj že mladostnik. Zdravniška komisija Kongregacije za zadeve svetnikov je potrdila, da tega ozdravljenja ni mogoče razložiti z medicinsko znanostjo. Razglasitev papeža Pavla VI. za blaženega je bila ob koncu škofovske sinode, ki je razpravljala o družini. Takrat je bil za njegov god določen 26. 9.
V začetku leta 2018 pa je vatikanska Kongregacija za zadeve svetnikov priznala še en čudež, ki naj bi se zgodil na priprošnjo Pavla VI. Na srečanju s kardinalom Angelom Amatom, prefektom te kongregacije, 6. marca 2018 je papež Frančišek sklenil: »Pavel VI. bo svet še letos.« To se je zgodilo med zasedanjem škofovske sinode v Rimu 14. oktobra 2018. Papež Frančišek je določil, naj bo spomin sv. Pavla VI. vključen v splošni koledar Cerkve rimskega obreda, saj gre za splošno pomembnost tako njegovega delovanja kot zgleda svetosti za Božje ljudstvo. Dan obhajanja naj bo 29. maj, ki je datum njegovega mašniškega posvečenja leta 1920 in sicer zato, ker je 6. avgusta, na dan njegovega rojstva za nebesa, praznik Gospodovega spremenjenja.
Sv. Pavel VI. bi tako lahko postal zavetnik nerojenih otrok (tako je predlagal postulator v njegovem postopku), oba čudeža, ki ju pripisujejo priprošnji bl. Pavla VI., sta namreč povezana z nerojenimi otroki: »Pavla VI. bi torej lahko častili kot zavetnika nerojenega življenja.« Nekdanji papež Pavel VI. je namreč v znameniti okrožnici Humanae Vitae zapisal, da prekinitev nosečnosti, še posebej namerna, tudi iz terapevtskih razlogov, nikakor ne sme biti zakonito sredstvo za uravnavanje števila rojstev. Prav tako je okrožnica potrdila nasprotovanje katoliškega nauka umetni kontracepciji in sterilizaciji.

več:
ČUK, S, Papež Pavel VI. (Pričevanje). Ognjišče, 2008, leto 44, št. 10, str. 34-35
Silvester Čuk, Blaženi papež Pavel VI. (Pričevanje). Ognjišče, 2014, leto 50, št. 11, str. 30-31
Silvester ČUK, Sv. Pavel VI - papež miru (Priloga), Ognjišče, 2018, leto 53, št. 11, str 50-57.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Brez spoštovanja staršev si odrežemo lastne korenine. In brez spoštovanja staršev ni samospoštovanja.

(Anselm Grün)
Torek, 19. Marec 2024
Na vrh