22. november

LETA 1914 ROJEN FRANCE KUNSTELJ

22 11 1914-France-KunsteljDUHOVNIK, PISATELJ, DRAMATIK IN UREDNIK († 1945)

Leta 1994 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga Palme mučeništva, tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar je v svoji kratki spremni besedi zapisal, da je "bila sestavljena in izdana predvsem v blag spomin našim duhovnikom, ki so končali svoje življenje v tako različnih okoliščinah in so tako odlično izpričali zvestobo svojemu narodu. Ne bi bilo prav, če bi nanje pozabili. Že skoraj pol stoletja je, kar so nas zapustili. Več desetletij se jih na ta način nismo mogli spomniti. Naj vsaj zdaj veje iz te knjige globoko spoštovanje do njih in njihove žrtve." Med duhovniki, redovniki redovnicami in bogoslovci ter nekaterimi krščanskimi laiki, katerih kalvarija je v knjigi opisana, je tudi France Kunstelj, mlad, goreč duhovnik in obetajoč pisatelj. Njegovo življenje se je končalo s krvavo žrtvijo v komunističnem uničevalnem taborišču Teharje. Njegovo književno delo je bilo do leta 1990 prepovedano, njegovo ime zamolčano. Iz pozabe ga je 'priklical' literarni zgodovinar France Pibernik; pripravil je izbor njegovih del (črtic, novel), ki so izšla v knjigi Luč na mojem pragu (Mohorjeva družba, Celje 1994).

... več o njem v rubriki obletnica meseca 11_2014-11-22

nekaj njegovih misli:

Kakršen je človek, taka je njegova beseda: pomlad v srcu, ljubezen v duši, sonce in toplota v besedi.

 

LETA 1922 ROJEN JÖRG ZINK

22 11 1922-Jorg-ZinkNEMŠKI PASTOR EVANGELIČANSKE CERKVE, MISLEC IN PUBLICIST

Rojen v kraju Schlüchtern-Elm, zelo zgodaj je izgubil starše. Po vojni je študiral psihologijo in teologijo, navduševal ga je Romano Guardini in psiholog Spranger. Nekaj časa je delal v Tübingenu in kasneje v Hamburgu doktoriral in bil pastor evangeličanske Cerkve v Württembergu. Več kot dvajset let (1961-80) je na nemški televiziji vsak teden v oddaji Beseda za nedeljo razlagal božjo besedo. S to odmevno oddajo je postal znan tudi po Evropi. Zelo prepričljivo je tudi nastopal na študijskih dnevih nemške evangeličanske Cerkve. Njegove misli in evangeljske razlage ter razmišljanja so začela izhajati tudi kot uspešnice v knjigah, zato je od leta 1980 delal kot svobodni novinar, in predvsem pisal knjige. Ves čas je bil tudi pomemben glasnik mirovnih in ekoloških gibanj v Nemčiji. V svojih knjigah želi bralcu pokazati pot iz notranje praznine in nemira v osebni pogovor z Bogom. Njegove knjige so izšle v številnih jezikih, tudi v slovenščini (Ga poznaš, Kako danes moliti, Kako moliti, pokončno pod nebom). Pri Ognjišču smo njegove misli pogosto uporabili za mesečne molitve (v sedemdesetih in osemdesetih letih), kasneje rubriki Zajemi vsak dan ...

nekaj njegovih misli:

- Kdor resnično moli, se odlepi od ukvarjanja s samim seboj. Molitev nam pomaga, da postane naša lastna duša manj pomembna, poglavitni pa ljudje okrog nas.

- Imaš nekaj, kar lahko daš. Imaš nekaj, kar lahko poveš. Imej pogum, da boš postal, kar si. Svoboden, samosvoj človek, ki je poklican. Od Boga.

- Če ne veš, kaj naj bi molil, razgrni časnik in govori z Bogom o tem, kar bereš.

- Kdor od drugega pričakuje nemogoče, izgubi še tisto, kar bi mu lahko dal.

- Gospod, v svojem majhnem življenjskem krogu naj bi ljudje uresničevali tvoje kraljestvo. Svojim dolžnikom naj iz srca odpuščamo. Z vsemi naj živimo v prijateljstvu in zaupanju. Naj sprejemamo njihovo prijateljstvo.

- Pobožnost obstaja v tem, da praktično, vsakdanje življenje oblikuje vera, ki življenju daje pečat svobode.

- Živeti v zakonu pomeni sprejemati usodo, ki je namenjena drugemu, kakor bi bila naša.

- Tišino ustvarjaš tako, da nečemu prisluhneš, pustiš, da tisto seže vate, bodisi glasba ali beseda. Lahko si sposodiš tudi svetopisemski izrek.

- Čas ni koledar, temveč reka, neprekinjeno, zelo enakomerno valovanje, v katerem je lahko ali težko živeti.

- Ne smeš pozabiti, da nisi kamen, ki je obležal... Lahko rasteš. Še marsikaj je pred teboj.

 

LETA 1963 UMRL ALDOUS HUXLEY

22 11 1963-Aldous-HuxleyANGLEŠKI PISATELJ, PESNIK, SCENARIST, KRITIK IN FILOZOF (* 1894)

Aldous Huxley je napisal številne romane, ki jih odlikuje duhovita ironičnost in satira. Osrednja tema je kriza duha in družbe ob razpadu tradicionalnih vrednot po prvi svetovni vojni. Njegovi junaki se veliko pogovarjajo, zato kritiki njegove romane imenujejo 'konverzacijski', sam pa je zapisal, da so 'romani idej'. Nekaj jih imamo v slovenskem prevodu (Kontrapunkt življenja, Krasni novi svet, Groteskni ples).

pripravlja: Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Vse stvari dajejo hvalo Bogu, mi pa ne bi molili? Kdor zavoljo samih posvetnih skrbi molitev opušča, brez Boga prazno srce nosi.

(bl. Anton Martin Slomšek)
Sreda, 13. December 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh