23. april

LETA 1616 UMRL MIGUEL CERVANTES

23 04 1616 Miguel CervantesŠPANSKI PISATELJ (* 1547)

Rodil se je leta 1547 v kraju Alcalá blizu Madrida. Izhajal je iz skromne zdravniške družine. Služil je pri kardinalu Acquaviveju v Rimu, kjer je postal vojščak. Vse življenje je živel v revščini. Po izdaji prvega dela, Don Kihot, izšel je pri avtorjevih oseminpetdesetih letih, je do smrti leta 1616 kot poklicni pisatelj živel v Madridu. Pisal je dramatiko, novele, zbrane v zbirki Zgledne novele in romane Galatea, Prigode Persila in Sigismunde, z romanom Don Kihot pa je ustvaril prvi novoveški roman.

 

LETA 1616 UMRL WILLIAM SHAKESPEARE

23 04 1616 William ShakespeareANGLEŠKI DRAMATIK (* KRŠČEN 26. APRILA 1564)

»Prilagodite kretnje besedi, besedo kretnji; zlasti pazite, da ne prekoračite naravne mere: kajti vse, kar je tako pretiranega, se oddaljuje od namena gledališke igre, ki je bil že od nekdaj, je in ostane, da drži tako rekoč življenju zrcalo; da kaže čednosti njene poteze, pregrehi njeno podobo, svojemu času in družbi njeno obliko in odtisk. In ako se kaže vse to prenapeto ali premedlo, se nevednež sicer smeje, razsodnega človeka pa samo žali; graja enega samega takega pa vam mora veljati več od polne dvorane drugih.« Tako je po svojem junaku Hamletu angleški dramatik William Shakespeare predstavil namen gledališke igre, ki mora prikazovati resničnost življenje, njegove dobre in slabe strani. William Shakespeare, ki mu posvečamo to prilogo ob 450-letnici njegovega rojstva, je bil največji mojster te umetnosti in je na splošno priznan kot najodličnejši dramatik v svetovnem merilu. Njegove odrska dela – komedije, zgodovinske igre, tragedije – so prevedena v vse večje jezike sveta in se vedno znova uprizarjajo, ker so zaradi miselne globine nesmrtna.

... več v prilogi 04_2014

nekaj njegovih misli:

  • Ljudje veliko bolj cenimo prah, ki je posut z zlatom, kakor pa zlato, ki je malce zaprašeno.
  • Svojo krono nosim v srcu, ne v glavi; ni pokrita z diamanti in je nevidna: ime ji je zadovoljstvo. To je krona, ki je bila kraljem redkokdaj dana.
  • Kakor sežejo daleč žarki majhne sveče, tako sije dobro dejanje v svetu hudobije.
  • Ne poznam filozofa, ki bi znal potrpežljivo prenašati zobobol.
  • Vemo, kaj smo, ne vemo pa, kaj bi lahko bili.
  • Bodi zvest samemu sebi; iz tega sledi - kakor noč sledi dnevu - da se ne boš mogel pretvarjati pred nikomer.
  • Ni je v telesu, v duši je grdoba; / edina prava spaka je hudoba.

 

LETA 1787 ROJEN PETER DAJNKO

23 04 1787-Peter-DajnkoDUHOVNIK, ČEBELAR, PISATELJ IN JEZIKOSLOVEC († 1873)

Jernej Kopitar je leta 1809 v svoji slovnici izrazil potrebo po slovenskem črkopisu, ki bi imel za vsak glas enotno črko. Na njegovo pobudo sta skoraj istočasno nastala dva nova črkopisa: na Štajerskem dajnčica (1824), na Kranjskem pa metelčica (1825). Peter Dajnko je iz cirilice vzel znak za črko č, za ž je vzel x, za š pa ‘prestriženo’ številko 8. Leta 1831 je izbruhnila slovenska abecedna vojska; leta 1839 se je uveljavila gajica, naša sedanja abeceda s 25 črkami.

več:
S. Čuk, Peter Dajnko: Obletnica meseca, v: Ognjišče 2 (1993), 44-45.

 

LETA 1813 ROJEN BL. FRIDERIK OZANAM

23 04 1813 Friderik OzanamAPOSTOL LJUBEZNI, MOŽ, DRUŽINSKI OČE, PROFESOR PRAVA IN KNJIŽEVNOSTI NA SORBONI († 1853)

Na svetovni dan mladih v Parizu 22. avgusta 1997 je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega Friderika Ozanama, velikega apostola krščanske dobrodelnosti. Skupaj s prijatelji študenti je leta 1833 ustanovil Vincencijevo zvezo dobrote, predhodnico Vincencijevih konferenc, karitativno ustanovo krščanskih laikov za organizirano materialno in duhovno pomoč potrebnim. Ime je dobila po sv. Vincenciju Pavelskem (+ 1660), junaku ljubezni do bližnjega.

 

LETA 1976 UMRL STANKO PODERŽAJ

24 05 1904-Stanko-PoderzajDUHOVNIK, JEZUIT, MISIJONAR V BENGALIJI (* 1904)

Po prvi svetovni vojni so slovenski in hrvaški jezuiti začeli z misijonom v indijski pokrajini Bengaliji. Konec leta 1929 so tja odšli trije slovenski misijonarji: bogoslovec Stanko Poderžaj, Ljubljančan, ter misijonska brata Janez Udovč in France Drobnič. Za njimi so prišli: Viktor Sedej, Lojze Demšar z bratom Leopoldom Vidmarjem, Janez Ehrlich, Jože Lukan, kot zadnji pa Jože Cukale (1950). Nato je Indija zaprla vrata tujim misijonarjem. Stanko Poderžaj je umrl 23. aprila 1976 v Kalkuti.

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Brez spoštovanja staršev si odrežemo lastne korenine. In brez spoštovanja staršev ni samospoštovanja.

(Anselm Grün)
Torek, 19. Marec 2024
Na vrh