Angela Folinjska (1249 - 1309)

God: 4. januar

Radi odkrivamo v svetnikih vse, kar jim je skupnega z nami, bolj kot pa to, kar jih od nas razlikuje. Imeti si jih želimo na ravni svetnih ljudi, živečih v preskušnjah tega sveta... Radi bi našli v svetnikih brate in sestre, deležne naše narave in morda tudi naše bede, da bi se čutili zaupno povezane z njimi, pod skupnim bremenom naše človeške usode,« je ob neki priliki lepo povedal papež Pavel VI. Blažena Angela Folinjska, ki je živela v italijanskem mestu Foligno v drugi polovici 13. stoletja, je prepričljiv zgled vsem, ki se nočejo iz grešnega življenja dvigniti k Bogu, ki je bogat v usmiljenju. Sama je povedala, kako se je z »osemnajstimi duhovnimi koraki« iz sužnosti greha po božji milosti rešila.

Angela FolinjskaRodila se je leta 1249 kot hči bogatih in uglednih staršev. Razcvetela se je v silno lepo dekle, ki se ni branila užitkov življenja. Zelo mlada se je poročila z bogatim posestnikom in mu rodila več otrok. Tudi kot žena in mati se ni odpovedala hrupnemu veseljačenju in tudi pregrešnim razvadam. Oglašala se ji je vest, da ne dela prav, toda sram jo je bilo, da bi se svojih grehov odkrito spovedala. Ko ji je bilo šestintrideset let, je trpela neznosne duševne muke. V tej stiski se je zatekla k svetemu Frančišku Asiškemu, naj ji pomaga, da bi opravila dobro spoved. Njena prošnja je bila uslišana.

»Ko sem se obrnila na pot pokore,« je pripovedovala svojemu duhovnemu voditelju, ki je to zapisal, »sem napravila osemnajst duhovnih korakov.« Potem te korake po vrsti našteva. Prvi je bil ta, da se je začela silno bati pogubljenja v peklu. Drugi, da je opravila iskreno spoved; tretji, da je stanovitno opravljala naloženo pokoro. Na naslednjih korakih je namesto strahu pred peklom čutila žalost, da je s svojim grešnim življenjem večala Kristusovo trpljenje in teptala božjo ljubezen. Ponudila se je Jezusu, naj ji pošlje trpljenje, da bo tako z njim sodelovala pri odreševanju sveta. Voljno je sprejemala vse žrtve, žalitve in ponižanja. Kot božjo voljo je sprejela tudi izgubo vseh domačih: najprej ji je umrla mati, potem mož in za njim še vsi otroci. Na poti za Kristusom je zdaj nista ovirali ne družba ne družina. Poslej je hotela živeti v popolni revščini po zgledu sv. Frančiška. Prodala je svoje posestvo in vse imetje in izkupiček razdelila revežem, sama pa je vstopila v tretji red sv. Frančiška.

Njena odpoved je bila nagrajena s skrivnostnimi razodetji. Imela je prikazni in je smela večkrat biti v božji bližini, v svojem zunanjem življenju pa je vedno trpela. Največ navdihov je Angela sprejemala med masno daritvijo. Bog ji je dal z gotovostjo čutiti, da je vsa obdana z njegovo ljubeznijo. To ji je dajalo moč, da je zvesto vztrajala tudi tisti dve leti, ko je morala prestajati strašno duševno mučeništvo, ker je imela občutek, da jo je Bog popolnoma zapustil. Potem se je tema razpršila in Angela se je znašla v veselju in blaženosti »na nedoumljiv način čisto v Bogu«. Njeno življenje je bilo popolnoma spremenjeno. Verodostojne priče so potrdile, da dvanajst let ni zaužila nobene jedi razen svete evharistije.

Ko se ji je bližala smrt, so bili ob njeni postelji zbrani mnogi duhovni otroci. Bila je mirna in vesela. Zvečer 4. januarja 1309 je prejela zakramente za umirajoče, okoli polnoči pa je za vedno zatisnila oči. Pokopali so jo v frančiškanski cerkvi v Folignu. Tam je kmalu nastalo njeno češčenje, ki ga je potrdilo več papežev. Papež Klemen XI. ji je leta 1701 dal naslov blažena.

Ta sveta žena je vzornica in priprošnjica vsem, ki se hočejo rešiti sužnosti greha.

Zajemi vsak dan

Slaviti Boga, to je odgovor blagoslovljenih, ki razumejo svojo nalogo in z njo smisel svojega zemeljskega bivanja.

(Lojze Kozar)
Sreda, 22. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh