Alfred (1109 - 1166)

God: 12. januar

Marija, ki je Kristusova mati, je potemtakem mati naše modrosti, mati naše pravičnosti, mati našega posvečenja, mati našega odrešenja. Zato je ona za nas bolj mati kakor naša telesna mati. Po njej smo bili rojeni na odličnejši način, ker iz nje izhaja naša svetost, naša modrost, naša pravičnost, naše posvečenje, naše odrešenje.« Tako je o božji Materi Mariji vzneseno govoril sv. Alfred, cistercijanski opat v Angliji, ki je umrl na današnji dan leta 1166. Prav zaradi te njegove sinovske ljubezni do nebeške Matere ga imenujejo »sveti Bernard severa«.

Alfred

V starih latinskih listinah ima ta svetnik različna imena: Aelred, Ailred, Alred, Ethelred, Alredus pa tudi Alvredus, zato je oblika Alfred, ki je znana pri nas, kar zvesta latinskim imenom. Alfred se je rodil leta 1109 v mestu Hexham v Yorkshiru. Najbrž je bil sin plemiških in uglednih staršev, ker je zelo mlad prišel na dvor škotskega kralja Davida, da bi prejel družbenemu položaju primerno vzgojo in izobrazbo. Bil je tako lepega in prijaznega obnašanja, da so ga vsi na dvoru vzljubili.

Kralj David je imel tako zaupanje v mladega dvorjana, da ga je postavil za dvornega maršala oskrbnika svojih posesti. Ta vladar je bil globoko veren in v želji, da bi tudi njegovi podložniki napredovali v veri in pobožnosti, je v svoje kraljestvo poklical cistercijane, ki so ustanovili nekaj samostanov.

Življenje teh redovnikov je pritegnilo pozornost mladega dvorjana Alfreda. Ko mu je bilo triindvajset let, je prosil kralja, naj ga razreši zaupane mu službe na dvoru, ker se je odločil za redovniški poklic. Kralj je njegovo prošnjo uslišal in Alfred je leta 1134 vstopil v cistercijanski samostan Rievaulx. Bil je tako vzoren menih, da so ga po devetih letih njegovega redovnega življenja izvolili za opata sosednjega samostana, kjer je ostal pet let, potem pa se je vrnil v svoj prejšnji samostan, kjer je bil tudi izvoljen za opata in je to službo vestno opravljal vse do svoje zgodnje smrti 12. januarja 1166, ko je dopolnil komaj 57 let.

Alfreda so imeli za svetnika že za njegovega življenja; vsi so ga imeli radi zaradi njegovega prisrčnega značaja, spoštovali so ga zaradi bistrine njegovega duha in modrih nasvetov, občudovali zaradi svetosti njegovega življenja in čudovitih govorov, s katerimi je vnemal srca za Boga. Njegovo življenje je prvi opisal menih Walter Daniel, ki je sedemnajst let živel v samostanu Rievaulx, ko je bil tam Alfred opat. Alfred je napisal več svetniških življenjepisov, lepih molitev, ohranilo se je tudi nekaj njegovih bogoslovnih spisov.

Danes godujejo tisti, ki jim je ime Alfred ali, skrajšano, Fredi ne enih ne drugih ni veliko.

Na naših koledarjih vidimo ob današnjem datumu tudi ime TATJANA, skrajšano Tanja. Ime Tatjana je Slovenkam dokaj ljubo, tudi ime Tanja slišimo razmeroma pogosto. Njihova nebeška (krstna) zavetnica je starokrščanska mučenka sv. Tacijana, ki je dala svoje mlado življenje za Kristusa v Rimu.

Zajemi vsak dan

Vprašujejo modri, kaj je važnejše, ali rojstvo ali smrt. Jaz čutim, da je eno in drugo prav isto. Rojstvo je prebujenje, pa je prebujenje tudi smrt.

(Ivan Pregelj)
Sobota, 18. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh