Katarina Aleksandrijska 3./4. st

25.november

Nebeški zavetnici naših Katarin sta dve svetnici s tem imenom: Katarina Sienska, ki goduje 29. aprila, in današnja godovnjakinja Katarina Aleksandrijska ali Sinajska, ki naj bi umrla mučeniške smrti v Aleksandriji v Egiptu prva leta 4. stoletja. Njeno mrtvo truplo pa so angeli takoj odnesli na goro Sinaj, kjer je iz njenega groba pritekalo mleko in olje s čudežno zdravilno močjo. Najstarejše poročilo o njenem mučeništvu je pasijon iz 6. ali 7. stoletja, ki ima izrazito legendarni značaj. Legendo o sv. Katarini so v Evropo prinesli križarji v 11. stoletju. Ljudstvo je to svetnico ob sv. Barbari in sv. Marjeti, drugih dveh svetnicah z Vzhoda, uvrstilo med pomočnike v sili. O razširjenosti češčenja sv. Katarine pri nas govori dejstvo, da ji je na slovenskih tleh posvečenih 35 cerkva, od tega 29 podružnic. Spomin na sveto Katarino je ohranjen tudi v slovenskih legendah in v ljudskih pesmih.

Katarina-AlerksandrijskaKo je cesar Maksencij ali Maksimin – pripoveduje pasijon – odhajal iz Aleksandrije, je ukazal, da morajo vsi prebivalci žrtvovati bogovom bike in ptice. Katarina, ki je bila kraljevskega rodu, je odšla s svojimi služabniki v svetišče, da bi podžgala kristjane k odporu. Cesar jo je poklical na odgovor in Katarina mu je pogumno dejala: »Zakaj pogubljaš ljudi s češčenjem malikov? Uči se spoznavati Boga, stvarnika sveta, in njegovega edinega sina Jezusa Kristusa, ki je s križem rešil človeštvo pekla!« Cesar jo je ukazal privesti k sebi v palačo. Poklical je filozofe in govornike, da bi Katarino spametovali. Katarina pa je znala tako prepričljivo govoriti o krščanski veri, da je vse tiste cesarjeve modrijane spreobrnila. Ko cesar zlepa ni mogel nič doseči, ji je zapretil s kaznimi. Vrgel jo je v ječo, kjer jo je obiskal Kristus in ji je golob prinašal hrano. Tudi ječa Katarine ni uklonila, zato jo je cesar obsodil na smrt s kolesi: ostri noži na kolesu naj bi jo razrezali. Toda to se ni zgodilo – kolo se je razletelo. Po njeni čudežni rešitvi sta se za Katarino zavzela cesarica in neki visok dvorjan. Oba sta se spreobrnila h krščanstvu in pretrpela mučeniško smrt. Z obglavljenjem naj bi usmrtili tudi Katarino. Ko so jo peljali ven iz mesta, je molila za vse verne in Bog ji je govoril iz oblaka. Ko so ji odsekali glavo, je brizgnilo iz njenega vratu mleko namesto krvi. Angeli so, kot rečeno, njeno truplo brž odnesli na goro Sinaj, kjer danes stoji znameniti samostan svete Katarine.

Sveto Katarino Aleksandrijsko častijo kot zavetnico deklet, mladine sploh, tiskarjev, knjižničarjev, filozofov, pravnikov, učenjakov; priporočajo se ji proti migreni, boleznim jezika, za najdenje utopljencev in za srečno zadnjo uro.

Med sto najpogostejšimi slovenskimi imeni, je bilo leta 1980 ime Katarina na 30. mestu. Poleg Katarine so najbolj znane različice: Katja, Katica, Kati, malo manj pa Katka, Katika, Katinka, Katra, Katrina, Kata, Katalin, Katija, Katjuša. Korenina imena Katarina je grška beseda 'katara', ki pomeni 'čista'. »Ali bi hodile pokonci naše Katarine, ko bi vedele, kaj se skriva za tem plemenitim imenom!« začenja pisateljica Zora Tavčar svoj duhoviti sprehod med ženskami s tem imenom v svoji knjigi Poklical si me po imenu.

Zajemi vsak dan

Vprašujejo modri, kaj je važnejše, ali rojstvo ali smrt. Jaz čutim, da je eno in drugo prav isto. Rojstvo je prebujenje, pa je prebujenje tudi smrt.

(Ivan Pregelj)
Sobota, 18. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh