Marija Klementina Anuarite Nengapeta (1939-1964)

1. december

Med svojim tretjim misijonskim potovanjem po Afriki je papež Janez Pavel II. 15. avgusta 1985 v Kinšasi, glavnem mestu Zaira, razglasil za blaženo mlado domačinko Anuarite Nengapeta z redovniškim imenom sestra Klementina iz redovne družbe Svete družine. To mlado dekle iz Zaira imenujejo 'afriška Marija Goretti'. Med državljansko vojno leta 1964 v tedanjem Belgijskem Kongu jo je namreč dal umoriti neki častnik, ker se mu ni hotela vdati.

Marija-NengapetaTedaj je dopolnila šele petindvajset let, kajti rojena je bila leta 1939. Njen oče je bil takrat zaradi prometnega prekrška v zaporu, zato je vse obveznosti ob njenem rojstvu prevzel stric po materini strani. On ji je izbral ime Nengapeta, ki pomeni 'bogastvo vara'. Kmalu po njenem rojstvu je mati po krajši pripravi prejela krst, hkrati z njo sta bili krščeni tudi hčerki – za starejšo je mati izbrala ime Leontina, za Nengapeto pa Alfonzina. Ko se je oče vrnil iz zapora domov, ni hotel niti slišati o cerkveni poroki. »Ti mi rodiš sama dekleta, jaz pa bi rad imel sina!« je očital ženi in jo zapustil. Vrnila se je k svoji materi, ki je obe vnukinji vpisala v šolo pri redovnicah misijonarkah. Nekega dne je Anuarite materi omenila, da bi tudi ona rada postala redovnica. Mati je nasprotovala: »Nikoli! Ti boš živela tukaj v vasi kot vsa druga dekleta!« Deklica je šla k sestram Svete družine in jim razodela svojo željo. Predstojnica ji je dejala: »Zelo rade bi te sprejele, toda premlada si še, da bi se sama odločila.«

Ko so redovnice Svete družine prišle v vas, kjer je živela Anuarite, da bi vzele s seboj dekleta, ki so hotele postati novinke v njihovem redu, se je mednje 'vtihotapila' tudi Anuarite. V novi skupnosti se je dobro počutila in 5. avgusta 1959 je izrekla redovne zaobljube. Slovesnosti sta se udeležila tudi oče in mati. Anuarite je postala redovnica z imenom Marija Klementina. Uspešno je opravljala službo učiteljice in vzgojiteljice. Vse je presenečala globoka življenjska modrost te mlade redovnice, katere nasvete je rad poslušal tudi krajevni škof.

Leta 1964 je državo Kongo zajela vstaja, ki so jo v Katangi, njenem severnem delu, vodili bojevniki simba ('uporniki'), Ti so 29. novembra 1964 zasedli samostan, kjer je bila sestra Klementina. Vse redovnice – bilo jih je 34 – so morale oditi iz hiše na tovornjak in odpeljali so jih v izpraznjen moški samostan. Naslednje jutro so hoteli vse redovnice pobiti. Polkovnik Ngalo je z zvijačo hotel dobiti mlado sestro Klementino pod pretvezo, da je njegova bolna žena potrebna pomoči. Mlada redovnica je takoj vedela, za kaj gre. Polkovniku je mirno dejala: »Posvečena sem Bogu in nihče me ne bo imel. Rajši umrjem kot prelomim svojo obljubo.« Z njo je bila še neka druga sestra. Ko so vojaki videli, da ne bodo nič dosegli, so začeli redovnici neusmiljeno pretepati. Prva se je zgrudila ona druga redovnica, potem pa je neki častnik s puškinim kopitom pobil še Anuarite, ki je dejala:»Odpuščam ti, saj ne veš, kaj delaš.« Dva vojaka, ki sta stala tam, sta umirajoči redovnici prebodla z bajoneti. Ko jo je papež Janez Pavel II. med mašo v Kinšasi, pri kateri sta bila navzoča tudi njena mati in oče, razglasil za blaženo, jo je postavil za zgled čistosti in za vzornico mladim, kajti ta petindvajsetletna redovnica je izbranemu idealu ostala zvesta do konca – za ceno mučeništva.

Zajemi vsak dan

Govorjenje te razodeva: blago sodimo po barvi, vino po okusu, rože po vonju, človeka po govorjenju.

(Mirko Mahnič)
Petek, 24. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh