Blaž (umrl 316)

God: 3. februar 

V hudih stiskah poznega srednjega veka, ko so razsajale razne kužne bolezni, se je začelo širiti češčenje 'štirinajstih zavetnikov v sili' 14 svetnikov, ki so jih častili za posebne potrebe in jih tudi slikali. Med nje spada tudi današnji godovnjak sv. Blaž, zavetnik zoper bolezni vratu in grla, ker je po legendi ozdravil materi sina edinca, ki je bil požrl ribjo kost. Zaradi te prigode pa tudi zaradi bližine svečnice Cerkev na današnji dan vernikom podeljuje poseben 'blagoslov sv. Blaža'. Duhovnik vzame dve sveči, zvezani v obliki križa, ju približa grlu vsakega, kdor želi prejeti Blažev blagoslov, in pri tem moli: »Na prošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni grla in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Vsak odgovori: »Amen.« Blagoslov sv. Blaža spada med zakramentale, sveta znamenja, ki »nekako posnemajo zakramente ter označujejo predvsem duhovne učinke, katere zaradi priprošnje Cerkve tudi prejemamo«.

BlazLegenda, ki se opira na zgodovinsko jedro, ve povedati, da je bil sveti Blaž najprej zdravnik, potem pa škof v Sebasti v Armeniji. Ko je začel cesar Licinij, nasprotnik Konstantina Velikega, preganjati kristjane, se je umaknil v samotno votlino v nepristopnih gozdovih in divje zveri so mu, kot pripoveduje legenda, postale prijateljice. Licinijevi ljudje so ga nekoč, ko so prišli v te gozdove lovit, odkrili in ga odvlekli v mesto. Ko so ga peljali pred sodnika, je storil zgoraj omenjeni čudež: z molitvijo je ozdravil dečka in ga vrnil njegovi materi, sam pa šel v strašno trpljenje in mučeniško smrt. Rablji so ga neusmiljeno prebičali, ga trgali z železnimi kavlji; naposled ga je dal sodnik obglaviti. To se je zgodilo najbrž leta 316.

Njegovo češčenje se je hitro širilo. Mesto Dubrovnik, ki je bilo nekoč pomorska republika, si ga je že davno, najbrž v desetem ali vsaj dvanajstem stoletju, izbralo za svojega posebnega zavetnika in dan sv. Vlahe, kakor našemu svetniku pravijo Dalmatinci, je za Dubrovčane velik praznik. Sveti Blaž je mogočen priprošnjik ne samo za bolezni vratu in zob, k njemu se zatekajo tudi živinorejci zaradi legende, da so svetnika ljubile tudi divje zveri. V zvezi z njegovim godom so bili nekdaj med kmečkimi ljudmi pri nas razni običaji.

* * *

Na koledarju je danes tudi OSKAR. Svetnik s tem imenom je bil prvi škof nemškega mesta Hamburga, doma pa je bil iz Francije. Bil je benediktinski menih in je misijonaril v raznih deželah severne Evrope, zato ga imenujejo 'apostola nordijcev'. Umrl je na današnji dan leta 865 v Bremenu. Danes godujejo tisti, ki jim je ime Oskar. Pri nas jih je zelo malo.

Ime Blaž spada med tista osebna imena, ki jih slovenski starši zadnje čase radi dajejo svojim otrokom. Različice so: Blaže, Blažek, Blažo, koroško Blažej, ženska oblika je Blažka. Iz imena Blaž je nastalo precej priimkov: Blažič, Blažej, Blažek, Blazina.

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh