Agata (umrla ok. 251)

God: 5. februar 

Življenjepis današnje svetnice, ki ga je na podlagi legende za mohorjevo knjigo Življenje svetnikov in svetnic božjih pred več kot sto leti napisal Josip Rogač, duhovnik ljubljanske škofije, se bere kot roman. Na začetku pisec pove, da je ta svetniški cvet zrastel v plemeniti družini v mestu Katanija na Siciliji. Bila je "nežna, telesno in dušno visoko obdarjena deva ter je zaslužila svoje lepo ime Agata", ki po naše pomeni Blaga ali Dobra. Njena lepota je privabljala številne snubce, med katerimi je bil tudi Kvintijan, "glavar sicilskega otoka". Agata, ki je svoje srce oddala božjemu Ženinu, je vse gladko zavrnila. Tudi Kvintijana. Ko je pod cesarjem Decijem leta 250 izbruhnilo preganjanje kristjanov, se je Kvintijan spomnil, da je Agata odbila njegovo ponudbo, ker je kristjanka. Nastopila je ura maščevanja. Poklical jo je pred svoj sodni stol in jo najprej zlepa, potem s številnimi krutimi mukami hotel pripraviti do tega, da bi prelomila svojo zaobljubo devištva in da bi se odpovedala svoji veri. Vse zaman. Agata je junaško vztrajala do konca.

AgataOpis njenega mučeništva je nastal šele v 5. stoletju in zgodovinsko ni zanesljiv. Ohranjena cerkvena izročila soglašajo v naslednjih potezah: deviška mučenka Agata je bila nedvomno doma iz Katanije, njeni starši so bili premožni in ugledni meščani. Bila je vzgojena v krščanski veri in že kot mlado dekle se je odločila, da bo v čast Kristusu, svojemu Odrešeniku, živela deviško. Zaradi krščanske vere je pretrpela strašne muke, vendar je pogumna spoznavavka ostala stanovitna do smrti. Mučeniško smrt je prestala med preganjanjem za časa cesarja Decija, najbrž leta 251. Njeno mučenje, zlasti kruto rezanje njenih deviških prsi, so srednjeveški umetniki pogosto upodabljali. Navadno jo prikazujejo tako, da nosi svoje deviške prsi na krožniku, včasih pa tudi z rogom samoroga kot simbolom devištva. V rokah pogosto drži škarje in klešče ali pa sta ti orodji njenega mučeništva ob njej.

Sveto Agato časte kot posebno zavetnico mesta Katanije in cele Sicilije; za svojo zavetnico so si jo izbrali tudi livarji zvonov, tkalci in pastirice. Verniki se ji priporočajo, da bi jih obvarovala ognja, nevihte, lakote in potresa. Zavetništvo glede slednjega ji pripisujejo zaradi izročila, da je Agata ob izbruhu ognjenika Etna rešila mesto Katanijo pred uničenjem.

Na evropsko celino so češčenje sv. Agate prenesli nemški vitezi v 12. in 13. stoletju. Na nemškem območju se je sveta Agata priljubila kot 'krušna svetnica' (v prsih na krožniku, ki ga je imela v rokah svetnica, je ljudstvo videlo dva hlebčka). V Nemčiji delijo na njen god blagoslovljene hlebčke med vernike. »Kruhu svete Agate«, ve povedati Niko Kuret, »pripisu jejo čudodelne lastnosti: ne plesni, poslom preganja domotožje, napoveduje prihodnost, pokaže, kje leži utopljenec ...«

Pri nas se češčenje sv. Agate ni posebej uveljavilo, zato so tudi osebna imena Agata dokaj redka. Ob Agati je znana še različica Agica. Agata je glavna junakinja znanega Tavčarjevega romana Visoška kronika.

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh