Pustimo se voditi Božjemu Duhu (2)

Sveti Duh nagovarja mlade tudi danes (10)

 VS 2015 10a
NALOGE RAZSVETLJENIH PO DUHU

Hoditi s Svetim Duhom pomeni tudi zavzeto izpolnjevati tri obveznosti, ki nam jih nalaga “ogenj, ki razsvetljuje”.


    Nekega dne je arabski šejk poklical enega svojih svetovalcev in od njega zahteval, naj mu pove, kaj o njem govorijo v vasi. Svetovalec mu je odvrnil: »Gospod, kaj želite? Odgovor, ki vam bo ugajal, ali resnico?«
    »Resnico hočem, resnico!«
    »Povedal vam jo bom, če mi obljubite, da mi boste dali nagrado, za katero vas bom prosil.«
    »Prav, prosi karkoli hočeš, saj resnica nima cene.«
    »Dovolj bo majhna nagrada,« reče tedaj svetovalec, »dajte mi konja, da bom lahko zbežal, še preden vam bom uspel do konca povedati resnico.«

Svetlobe se ne smemo bati!
Splošno je znano, da se otroci bojijo teme, odrasli pa se večkrat bojimo svetlobe. Kar je seveda veliko slabše! Kdor ostaja s Svetim Duhom, ta sprejema ogenj, ki razsvetljuje, sprejema resnico, vedno, tudi takrat, ko je neprijetna in je treba zanjo kaj žrtvovati.
Nemški znanstvenik in pisatelj Georg Lichtenberg je imel navado reči: »Nemogoče je nositi plamen resnice sredi množice, ne da bi tu in tam osmodil kakšno brado ali lasuljo.«
Kdor hodi s Svetim Duhom in z njegovim ognjem, se ne boji, tudi tega ne, da bi, če je potrebno, zažgal kakšno brado ali komu osmodil lase.

Svetlobe si ne smemo razlagati po svoje
Dobro je dobro, zlo je zlo. Prerok Izaija je svaril: »Gorje njim, ki hudemu pravijo dobro, dobremu pa húdo, ki temo delajo za luč, luč pa za temo ... (Iz 5,20)

Človek najbolj živi, je najbolj poživljen in se čuti najbolj izpolnjenega, če mu uspe, da po njegovih mislih, besedah in delovanju sije v svet Sveti Duh sam, Očetova in Sinova Ljubezen. (Marjan Turnšek)


    Sto tisoč ljudi je bilo zbranih na stadionu Coliseum v Los Angelesu. Nenadoma je pater James Keller (1900-1977), ki je govoril tej brezkončni množici, utihnil: »Ne ustrašite se, zdaj bomo ugasnili luči.« Stadion je objela tema, toda iz zvočnikov je bilo slišati patrov glas: »Prižgal bom vžigalico. Vsi, ki boste videli, kako bo vzplapolal majhen plamenček, recite preprosto: Da!« Takoj ko se je v popolni temi pojavila majhna svetla pika, je vsa množica vzkliknila: »Da!« Pater Keller je razlagal naprej: »Vidite: tako se lahko v temini srca prižge eno samo majhno dejanje dobrote. Še tako majhno, ne bo nikoli ostalo skrito v Božjih očeh. Vi pa zmorete storiti še več. Vsi tisti, ki imate vžigalice, jih zdaj prižgite!« Nenadoma je temo razsvetlilo nešteto drgetajočih plamenčkov. Če bi številni ljudje, ki niso zelo pomembni, na nekem kraju našega planeta naredili samo eno malenkost, bi obraz zemlje zasijal!

Ne moremo se “delati norca” iz vrednot. Med ‘biti prebrisan’ in ‘biti goljuf’ je silno majhna razdalja. Ne moremo se šaliti ali se celo norčevati s svetlobo, iz Resnice. Tudi laži se danes hitro posodabljajo in prilagajajo času, zelo so prefinjene in prežijo od vsepovsod. Italijanski pisatelj in TV voditelj Cesare Marchi je skušal narediti spisek sodobnih laži, ki pa je kmalu zastarel in je iz leta v leto daljši. Takole gre: usmiljenja vredna laž: tista, ki jo izreče zdravnik; predrzna laž: lovska; časnikarska: prodanih sto tisoč izvodov; pogrebna: vzoren oče in nadvse pošten državljan; šolska laž, po neupravičeni odsotnosti: sin je ostal doma, ker je imel močan glavobol; gledališka: na veliko željo vseh; telefonska: počakajte, prosimo, trenutek; turistična: vse je vključeno v ceno; govorniška: kratek bom; železničarska: ekspresni vlak ... Tem lažem bi lahko dodali še kakšno: “Po mojem skromnem mnenju.” – “Neodvisni časnik.” – “Mlad, pošten, iz dobre družine, iščem ...”

Kam je izginila luč?

Pridi, Sveti Duh in nas spomni na tisto, kar si nekoč že navdihnil svetopisemskemu pisatelju »Boljši je revež kakor lažnivec« (Prg 19,22).

Res je ‘boljši’, ker laž vse uniči. Ruski pisatelj Anton Čehov je zapisal: »Uši uničijo rastlino, rja razje kovine, laž uniči dušo!« Gandhi je temu dodal: »Kot kaplja strupa uniči celotno vedro mleka, tako že čisto majhno pomanjkanje resnice ugonobi človeka.«
Misliti, da lahko hodimo s Svetim Duhom in se poslužujemo laži, je podobno kot misliti da lahko obstaja železni predmet iz lesa!

Naloga krščanske razumnosti je, da v luči vere in s pomočjo darov Svetega Duha pokaže pot, na kateri mora delovati ljubezen. (Bernhard Häring)

Svetlobo moramo deliti
S svetlobo moramo oskrbeti tudi druge. Ni važno kakšen je njen vir: lahko je to sončna svetloba, ki jo je širil okrog sebe sv. Jožef Cottolengo, ‘genij dobrote’ iz Turina, ki so ga imenovali tudi ‘trgovec s soncem’; lahko je to luč svetilnika; včasih pa je dovolj že ena vžigalica, vendar mora biti prižgana.

Bog nam je dal talente “za rast in zorenje”: za vero, ki navdušuje, za upanje, ki poživlja, za ljubezen, ki razsvetljuje, za Duha, ki opogumlja in bodri. (Lojze Bratina)

 

ODPRTI ZA SADOVE DUHA

VS 2015 10bKončno, hoditi v Svetem Duhu pomeni, obleči Svetega Duha. Tu smo zdaj na najbolj pomembni točki vsega našega dela in prizadevanja. Obleči Svetega Duha, v resnici ni prazna beseda, ampak nekaj povsem stvarnega in konkretnega: povabljeni smo, da oblečemo devet velikih kreposti, o katerih piše sv. Pavel v Pismu Galačanom.
Apostol, najprej našteje štirinajst del mesa (Gal 5,19): to so dela sebičnega človeka, zaprtega za delovanje Božje milosti, ki se ne pusti “voditi Svetemu Duhu”. Medtem ko v človeku, ki v veri pusti, da ‘vdre’ vanj Božji Duh, cvetijo božanski darovi, povzeti v devet veselih kreposti, ki jih Pavel imenuje ‘darovi Duha’.

Svet potrebuje moške in ženske, ki niso zaprti vase in so sprejeli življenjski program: “Živite po Duhu.” Zaprtost pred Svetim Duhom ni samo pomanjkanje svobode, ampak je tudi greh. Poznamo toliko načinov zapiranja pred Svetim Duhom: koristoljubno sebičnost; zakrknjeno vztrajanje pri držah ‘učiteljev postave’, ki jih je Jezus označil za hinavce; premajhno zanimanje za Jezusov nauk; krščansko življenje, ki ni služenje, temveč osebna korist ... Svet pa potrebuje pogum, upanje, vero, vztrajnost Kristusovih učencev. Svet potrebuje sadove Svetega Duha: “ljubezen, veselje, mir, velikodušnost, dobrohotnost, dobroto, zvestobo, krotkost, samoobvladovanje” (Gal 5,22). Dar Svetega Duha je bil v obilju dan Cerkvi in vsakemu od nas, da bi lahko živeli s pristno vero in dejavno ljubeznijo ter bi lahko širili semena sprave in miru. Okrepljeni s Duhom, ki vodi, ki prenavlja vso zemljo, ki nam daje darove in njegovimi številnimi darovi, postanemo sposobni bojevati se brez popuščanja proti grehu in sposobni bojevati se brez popuščanja proti pokvarjenosti, ki se dan za dnem širi po svetu, ter se s potrpežljivo vztrajnostjo posvetiti delom pravičnosti in miru.
Danes in v zadnjih dveh nadaljevanjih letošnjih katehez, bomo podrobneje spregovorili o sadovih Svetega Duha.

    Duh človeka ne spreminja z močjo sile, temveč z močjo pričevanja – ljubezni: »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci« (Rim 8,16). Če mu prisluhne, mu izreka najlepšo besedo, ki zanesljivo spreminja. (papež Frančišek)


LJUBEZEN
Za kakšno ljubezen gre? Za ljubezen, ki jo opeva prav sv. Pavel v čudovitem slavospevu pravi ljubezni, ki je zapisan v 13. poglavju Prvega pisma Korinčanom. Celotna hvalnica, ki jo je treba pozorno brati, o njej razmišljati in jo po malem okušati ..., je zelo globoka in dragocena. Za pokušino navajamo le del: »Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane« (1 Kor 13,4-7).

Govorica ljubezni je govorica Svetega Duha, ko človek postane majhen, da ga sprejme. Tedaj ga razume ves svet. Kdor pa želi govoriti ‘svoj’ jezik, ga nihče ne razume in vsi okrog njega se razidejo. (Michel Quoist)

To je ljubezen tistega, ki hodi v Duhu. To ni lahkoživa ljubezen, ki se spreletava z odišavljenih ustnic, ampak ljubezen, ki ne išče svojega interesa, ki ni zavistna, ki se ne jezi, ne išče svoje koristi, ni domišljava, ne prevzetna, vse prenaša ...

Ko boš ljubil, boš našel pot, ko boš ljubil, boš slišal Glas, ko boš ljubil, boš našel mir. (Carlo Carretto)

Svetost, ki jo želi in veleva Sveti Duh, je svetost, ki je trdno z nogami na tleh, svetost, ki hitro preide k bistvu stvari: k vrednoti, ki je najbolj človeška med vsemi: to je ljubezen. Govorijo dejstva: kdor ne ljubi, živi kot bi bil obrnjen narobe. Vsak dan se v našem življenju neštetokrat potrjuje resnica: človek raste samo tako, da se žrtvuje!

    Sveti Duh,
    pokaži nam pravo pot

    Pridi, Sveti Duh, razsvetli nas:
    da se bomo znova naučili
    razlikovati dobro od slabega,
    ločiti resnico od laži,
    dojeti, kaj je pomembno
    in kaj postransko.
    Sveti Duh, pokaži nam,
    kaj hoče od nas Bog,
    pridi, razsvetli nam pot,
    in spodbudi nas, da bomo
    po njej potem tudi hodili:
    pogumno, potrpežljivo in vztrajno.
    Pot je dolga in pogosto padamo,
    v odločilnih trenutkih naj ne bomo sami,
    temveč pridemo pred tebe skupaj.
    Naj nas usmerjajo molitve vseh,
    ki so to pot že prehodili.
    Saj si vendar Duh občestva.
    Pridi, ogrej in posveti nas!
    Vžgi v naših srcih željo po resnici,
    po poti k polnemu življenju.
    Tvoj ogenj v nas naj stori,
    da tudi mi postanemo luč,
    ki sveti, greje, vliva upanje.
    Naši okorni jeziki naj najdejo besede,
    ki govorijo o tvoji ljubezni
    in o tvoji dobroti.
    Preustvari nas v ljudi ljubezni.
    Tako bomo spreminjali tudi
    obličje zemlje
    in vse bo ustvarjeno na novo.
    Pridi, Sveti Duh, razsvetli nas,
    kajti tema sveta nas ogroža!

 

še nekaj misli na pot

 Vetra ne vidimo, a vidimo lahko gibanje, ki ga povzroči. Prvi učinek, ki ga povzroči Duh, je ljubezen. Obličje Duha v Cerkvi je obličje skupnosti, ki prinaša sadove ljubezni. Duh se nam razodeva tako, da med ljudmi ustvarja občestvo. (p. Dariusz Kowalczyk)

Včasih smo v skušnjavi, da bi se pred napori in življenjskimi preizkušnjami vdali obupu. Nikar ne obupujmo: obrnimo se k Svetemu Duhu, ki bo z darom moči spodbudil naše srce ter nam dal v življenju in hoji za Jezusom novo moč in navdušenje. (papež Frančišek)

Bojimo se, da bi nas Bog lahko usmeril na nove poti, nas preusmeril z našega pogosto omejenega, zaprtega, sebičnega obzorja in pred nami odprl številna nova, Božja obzorja. (papež Frančišek)

Sveti Duh, / misli v meni, / dokler ne bodo tvoje misli / postale moje misli. (Amy Carmichael)

Kakšna je naša drža pred darovi Svetega Duha? Se zavedamo, je Božji Duh svoboden, da jih da komur hoče? Ali jih razumemo kot duhovno pomoč, s katero Gospod podpira in krepi našo vero ter tudi krepi naše poslanstvo v svetu? (papež Frančišek)

Bojimo se, da bi nas Bog lahko usmeril na nove poti, nas preusmeril z našega pogosto omejenega, zaprtega, sebičnega obzorja in pred nami odprl številna nova, Božja obzorja. (papež Frančišek)

 pripravlja Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah ... Ko so ga sramotili, ni vračal sramotenja, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepustil njemu, ki pravično sodi.

(apostol Peter)
Petek, 29. Marec 2024
Na vrh