18. december

LETA 1737 UMRL ANTONIO STRADIVARI

18 12 1737-Antonio-StradivariITALIJANSKI IZDELOVALEC VIOLIN (* 1644)

Violina, sopransko godalo v glasbenem orkestru, je bila "rojena" okoli leta 1520 v severni Italiji. Zaradi prodornega zvoka je bila od 17. stoletja naprej vodilno godalo v komorni in orkestralni glasbi. Najslavnejši izdelovalec violin in godalnih instrumentov vseh časov je bil Antonio Stradivari, verjetno učenec Nicola Amatija. Leta 1680 pa je v Cremoni odprl lastno delavnico in začel izdelovati violine. Ni jih delal serijsko, ampak je spreminjal način gradnje, poskušal z različnim lesom, debelino, lakom ... Najbolj so cenjeni modeli, ki jih je naredil med leti 1698 in 1725. V svojem času je naredil okrog 1100 stradivark, danes jih je ohranjenih še kakšnih 600 in imajo izjemno ceno. Menda sta mu pri izdelavi pomagala tudi sinova, vsaka violina pa je imela svoje ime.

 

LETA 1803 UMRL JOHANN GOTTFRIED HERDER

18 12 1803-Johann-Gottfried-HerderNEMŠKI PESNIK, PREVAJALEC, ZBIRALEC LJUDSKIH PESMI (* 1744)

Nemški kulturni zgodovinar in filozof J. G. Herder, ki je bil po študiju filozofije in teologije protestantski pridigar, je poleg filozofskih razprav pisal tudi o ljudskem pesništvu, ki ga je razglasil za prvinsko umetnost. Veliko je prispeval k pravilnemu vrednotenju ljudskega pesništva. Izdal je zbirko Stimmen der Volker in Liedern (Glasovi ljudstev v pesmih), v kateri je v prevodu objavil tudi ljudske pesmi slovanskih narodov.

 

LETA 1842 ROJENA ERNESTINA JELOVŠEK

18 12 1842-Ernestina-JelovsekDRUGOROJENKA ANE JELOVŠEK IN FRANCETA PREŠERNA († 1917)

Ernestina je drugorojeni otrok Ane Jelovšek in Franceta Prešerna. Ob njenem rojstvu je imela nezakonska mati Ana Jelovšek devetnajst, oče, pesnik France Prešeren, pa dvainštirideset let. Imela je težko mladost in bedno življenje. Očeta je idealizirala. Spomine nanj po pripovedi svoje matere je začela pisati (v nemščini) na pobudo pravnika Radoslava Razlaga. Besedilo, ki ga je večkrat dopolnjevala in spreminjala, je izšlo v slovenskem prevodu Spomini na Prešerna leta 1903 po zaslugi pesnika Antona Aškerca.

 

LETA 1923 ROJEN LUDVE POTOKAR

18 12 1923-Ludve-PotokarPISATELJ IN PUBLICIST († 1965)

Doma iz Cikave pri Grosupljem, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, bolj kot šola ga je zanimala narava, kultura, ljudski odri. Med okupacijo se je znašel v italijanskem zaporu, bil v taborišču, po vrnitvi se je pridružil vaškim stražam, pisal v revijo Slovensko domobranstvo (črtica Umirajoča pomlad), z Vetrinjskega polja vrnjen, z zvijačo pobegnil na Koroško in se v Gradcu vpisal na botaniko, toda bil je velik boem in želel si je postati pisatelj. V tem graškem obdobju je nastajal tudi njegov roman Krivi vir, pripoved o predvojnem družbenem dogajanju v rojstnem okolju ( Šmarje-Sap). Julija 1948 se je odpravil čez lužo – v Kanado. Nekaj časa je delal na farmi, nadaljeval je s pisanjem in skušal izdati Krivi vir. S posredovanjem sorodnika je prišel v ZDA, občasno je sodeloval v Ameriški domovini, leta 1952 pa je prevzel urejanje posebne priloge Kanadska Ameriška domovina ... Vrnil se je v Kanado, delal kot vzgojitelj, kasneje živel v osami in tragično umrl. Krivi vir je ostal v tipkopisu, objavljen je bil šele leta 1995 v izbranem delu Onstran samote

 

LETA 1936 UMRL PETER LIPPERT

18 12 1936-Peter-LippertJEZUITSKI DUHOVNIK, TEOLOG, PISATELJ (* 1879)

Duhovni pisatelj, ki je znal izredno prisluhniti mladim: vsem mislim, željam, dvomom, bojem, iskanjem in upom nemirnega srca. V slovenščini so izšla njegova pisma dobrim ljudem Od duše do duše (leta 1931 jih je prevedla Dora Vodnik). Zanimivo je, da niso bila namenjena samo mladim ljudem, pa vendar je v njih našel mlad človek odgovore na vprašanja, ki so se pojavljala v prvi dobi slovenskega mladinskega gibanja. Lippert je znal tako lepo govoriti in pisati o najbolj znanem in najbolj pozabljenem, o največjem in najmanjšem iz naše vere in našega srca, da je marsikomu prišlo kakor novo razodertje, je zapisal ob knjigi Vital Vodušek. »Zaslutil je najbolj skrito misel in govoril potem o njej res iz duše v dušo ... Iste besede smo morda že skrivali v duši, samo povedati jih nismo znali in si jih nismo upali. Zato se nam je zdela tako preprosto resnična trditev, da vsaka duša čisto po svoje gleda Boga, o katerem smo verovali, da je nespremenljiv in večno neodvisen od našega pojmovanja in hotenja. Misel o ljubezni in zapovedi smo hoteli z Lippertom kar izkričati med ljudi. In spet se nam je zdelo, da ni nihče lepše opisal naše poti in molitve, po kateri iščemo in najdemo Boga ... Leta 1981 je pri Družini izšla tudi knjiga Trpeči človek se pogovarja z Bogom.

nekaj njegovih misli:

- Bog ve, če ne živi v tvoji okolici prenekateri človek, za katerega si ti tam prav zanj, ne da bi se tega zavedal; človek, ki potrebuje prav tvojo molitev, tvoj zgled, tvojo pomagajočo roko, tvojo prijazno besedo.

- Človek je velik in ubog hkrati. Če si prizadeva uresničiti kakšno veliko misel, jo skrivi, da postane v njegovih rokah mračna, žalostna in majhna. Lahko pa rečemo tudi nasprotno: za vsem, kar dela, je neka svetla slutnja, neki oddaljeni sij, odsev nečesa velikega.

- Čim dlje se kako bitje oddalji od Tebe, tem močnejša je njegova moč ljubezni. Čim bližje pa je Tebi, tem bolj žareče, toplo, ustvarjalno postane, tem večje in mogočnejše.

- Sveta ne bomo prižgali z gorečimi svečami, prižgali ga bomo z gorečimi srci

- Le redkokdaj si upamo spregovoriti o svojih resnih vprašanjih, skrbeh, spoznanjih in radostih in sicer zaradi bojazni, da bi nas ne razumeli ali pa se nam celo posmehovali.

- Koliko srečanj vsak dan! Kadarkoli sem natančno pogledal človeka z ljubečimi očmi, sem Te videl iti mimo.

-Čestokrat sem zašel, Ti pa si me vedno spet našel. Vse poti poznaš, po katerih sem tekel. Bil sem svoje čase slab, Ti pa si dober vse večne čase.

- Gospod, čim više se vzpenjajo tvoja živa bitja na lestvici tukajšnjega življenja in popolnosti, tem bolj se stopnjuje njihova življenjska bolečina.

 

LETA 1970 UMRL STANE SEVER

18 12 1970-Stane-SeverPRVAK SLOVENSKIH GLEDALIŠKIH ODROV (* 1914)

Eden največjih mojstrov slovenske gledališke umetnosti je bil igralec in pedagog Stane Sever. Na odrskih deskah pa tudi pred filmskimi in televizijskimi kamerami je ustvaril dolgo vrsto likov. Bil je prvak ljubljanske Drame. Zaradi nezdravih razmer v slovenskem gledališkem prostoru jo je zapustil in nastopal po raznih slovenskih krajih pod nazivom Gledališče enega.

 

LETA 1997 UMRL MICHEL QUOIST

18 12 1997-Michel-QuoistFRANCOSKI DUHOVNIK IN PISATELJ (* 1918)

Po končani teologiji je študiral še sociologijo, kar mu je pomagalo, da je znal prisluhniti ljudem, zlasti mladim. Zanje je napisal knjigi Dnevnik Anamarije in Danyjev dnevnik, v katerih dekleta in fante uvaja v odgovorno ljubezen in služenje življenju. Obe knjigi sta izšli pri Ognjišču: Dnevnik Anamarije prvič že davnega leta 1971, trenutno pa je v prodaji enajsta izdaja (2013), ki je bila nekoliko predelana (skrajšana). Danyjev dnevnik je prvič izšel leta 1972, zadnja (prenovljena) izdaja pa je iz leta 2008 in je prav tako še vedno v prodaji ... Poleti 1997 je izšel pri Ognjišču ponatis Quoistovih molitev (prva izdaja leta 1980), ki so nastale leta 1954, pa so še vedno žive in življenjske. Veliko jih je bilo objavljenih tudi v Ognjišču ...

nekaj Quoistovih misli in molitev:

- Gospod, ne prosim te za čas, da bi storil to in ono. Prosim te za milost, da bi v času, ki mi ga podarjaš, naredil tisto, kar hočeš, da storim.

- Eden izmed krajev, kamor te vabi Bog, kjer Bog govori s teboj, je precej bližje, kot si misliš. Je v tebi, sredi tebe. Ustavi se. Zapri oči. Utihni. Prisluhni.

- Naučiti se ljubiti pomeni, da se naučiš bolj dajati kot jemati; se pravi, da se bogatiš zato, da lahko bogatiš in da končno vse bolj sprejemaš Njega, ki je ljubezen.

- Jezus, pomagaj mi, da v sili ne obupam, da ne bežim pred svojo dolžnostjo. In če mi moč oslabi in bom padel, mi pomagaj, da znova vstanem.

- Božja vsemogočnost se izraža samo v popolni ljubezni. Na križu ni več nobene 'moči' v človeškem merilu. Ničesar, če to ni Ljubezen.

- Če želiš biti človek in graditi pravičen svet, moraš hkrati braniti pravice in opravljati dolžnosti ... Če so tvoji bratje brez osnovnih pravic, je tvoja prva dolžnost, da se boriš za to, da jih dobijo.

- Nihče ne more "imeti" Boga. Lahko se le odpremo njegovi ljubezni. Da nas ljubi. Nihče ne more Boga razdajati drugim. Samo Bog se lahko daje tistim, ki jih ljubi, torej vsem.

- Človek hiti, življenje hiti in pogosto človek ne sreča svojega življenja.

- Mlade ljudi hočemo naučiti, kako naj pravilno živijo, še preden jih naučimo, čemu je to potrebno. Mladi so bolj dosledni: najprej hočejo vedeti, čemu živijo in šele potem, kako naj živijo

- Časa ne smemo izgubljati, časa ne smemo tratiti, časa ne smemo zapravljati, kajti čas je dar, ki nam ga Ti deliš. Prosim te za milost, da bi v času, ki mi ga daješ, delal tisto, kar ti želiš, da delam.

- Gospod, pomagaj mi, da te spoznam in ti pomagam v vseh svojih bratih in sestrah na popotovanju; zakaj laž bi bila jokati pred tvojo hladno podobo, če ne bi šel za teboj v ljudeh na poti, v katerih živiš.

- Gospod, vsakomur si dal tisti čas, da naredi, kar ti hočeš, naj napravi. Toda časa ne smemo izgubljati, zapravljati in tratiti, kajti čas je darilo,ki nam ga ti daješ, toda minljivo darilo, darilo, ki ga ni mogoče ohraniti.

- Daj, da nikoli ne zaprem svojega srca, da bom, ko bom sprejemal trpljenje sveta, trpel in zadoščeval kot Marija, tvoja Mati

- Kdor pravi, da za življenje ne potrebuje drugih, se tega ne zaveda, ali pa je lažnivec, kajti živi le po zaslugi vseh ljudi vsega sveta in to od začetka časov. Če pa se sam odloči, da ne bo živel za druge, je zajedalec.

- Komur božja ljubezen ne poglobi ljubezni do človeka, živi v varljivem upanju. Pravo srečanje z Bogom se odraža v človeku. Gre za ljubezenski pogled na stvarjenje, ki je v osnovi učlovečenja: »Tako je ljubil svet, da je poslal svojega Sina«

... še več Quoistovih misli

in še nekaj njegovih molitev

Gospod, prosim te, pomagaj mi, / da se enkrat za vselej otresem / svojega pretvarjanja in postavljaštva. // Oprosti mi, da sem preveč gledal na to, / kakšen vtis vzbujam, kakšnega se pokažem, / in na to, kaj o meni mislijo in govorijo. // Oprosti mi, ker sem hotel biti podoben drugim, / pri tem pa sem pozabljal biti jaz; / ker sem drugim zavidal njihove darove, / pozabljal pa sem razvijati svoje lastne. // Oprosti mi za čas, ki je odtekel, / ko sem igral svojo namišljeno vlogo, / in za čas, ki sem ga zapravil, / ko bi moral graditi svojo osebnost. / Pomagaj mi, da bi se na stežaj odprl bratom. / Tedaj, Gospod, boš mogel po njih / priti k meni kot svojemu prijatelju. / In iz mene boš naredil tisto "osebo", / ki si jo zamišljaš v svoji ljubezni, / o dobri Oče, ker bom tvoj sin / ter brat vsem mojim bratom in sestram. (Molitev za pristnost)

 

pripravlja: Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zaupam Gospodu, da bo imel usmiljenje z vsem, kar sem storil, najsi je bilo slabo ali malo dobro. Moja bodočnost pa, kratka ali še dolga tu na zemlji, mora biti sveta in posvečujoča.

(sv. Janez XXIII.)
Četrtek, 18. Januar 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh