Sv. Favstina Kowalska

Človek, še posebej v današnjem času, ko se sooča s tolikimi oblikami zla, potrebuje Božjo ljubezen in usmiljenje. Odkriti mora nedoumljivo skrivnost Božjega usmiljenja in v sebi spet vzbuditi vero v Tistega, ki nas ljubi. Bog se sklanja k ljudem – pravi Sveto pismo – prihaja, da jim razodene svoje ime in svojo skrivnost ter jih tako pripelje k polnosti življenja v ljubezni (prim. 2 Mz 3, 7—15). To dela v vseh časih človeške zgodovine. Življenje svete Favstine ter njena zrenja Božjega usmiljenja so zgovoren primer tega.

O življenju in duhovni poti sv. Favstine Kowalske obstaja že veliko literature. V tej knjižici je avtor predstavil le najpomembnejše postaje. Glavni vir, iz katerega je črpal podatke, je njen Dnevnik, ki odseva božje delovanje v njeni duši in v katerega je zapisovala svoja videnja Usmiljenega Jezusa.

 »Pošiljam te k vsemu človeštvu z oznanilom svojega usmiljenja. Nočem kaznovati obolelega človeštva, marveč ozdraviti ga s pritegnitvijo na svoje usmiljeno Srce ... Glasnica mojega usmiljenja si; izbral sem te za to službo v tem in prihodnjem življenju ..."

več o sv. Favstini Kowalski na naši spletni strani, v spletni knjigarni imamo tudi podobico z molitvijo sv. Favstine in podobico Usmiljeni Jezus

Sv Favstina Kowalska 3D

iz vsebine

Rožni venec Božjega Usmiljenja
Molimo ga kot navaden rožni venec.

Na začetku
V imenu Očeta ..., Oče naš ..., Zdrava Marija ...,
Verujem ...

Pri velikih jagodah rožnega venca enkrat:

Večni Oče, darujem ti Telo in Kri, Dušo in Božanstvo tvojega preljubega Sina in našega Gospoda Jezusa Kristusa v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

Pri malih jagodah desetkrat:
Po njegovem prebridkem trpljenju usmili se nas in vsega sveta.

Na koncu rožnega venca trikrat:
Sveti Bog, Sveti Močni, Sveti Nesmrtni, usmili se nas in vsega sveta.

Obljuba usmiljenega Jezusa: »Tiste, ki bodo molili ta rožni venec, bo objelo moje usmiljenje v življenju, zlasti pa ob smrtni uri« (Dnevnik, 754).

Življenska pot Favstine Kowalske
1905 – 15. avgust: Helena Kowalska se rodi v kraju Głogowiec na Poljskem (danes del občine Świnice Warckie); 27. avgusta je krščena v cerkvi sv. Kazimira v kraju Świnice Warckie.
1917 – začne obiskovati osnovno šolo v kraju Świnice.
1919 – začne delati kot gospodinja v Aleksandrówu, Łódz.
1925 – 1. avgusta je sprejeta kot postulantka v Kongregacijo sester Božje Matere usmiljenja v hiši v Varšavi.
1926 – 30. aprila v Krakovu začne noviciat, sprejme redovno obleko in redovniško ime: sestra Marija Favstina.
1928 – 30. aprila izpove začasne zaobljube. Opravlja kuhinjska dela v hišah v Krakovu in Varšavi.
1931 – 22. februarja v Płocku ima videnje Jezusa, ki ji naroči, naj da naslikati njegovo podobo.
1933 – 1. maja izpove večne zaobljube; 25. maja odpotuje v Vilno, kjer dela na samostanskem vrtu.
1934 – 2. januarja gre k slikarju E. Kazimirowskemu, ki je sprejel nalogo, da naslika podobo Usmiljenega Jezusa; 29. marca na Gospodovo prošnjo daruje svoje trpljenje za grešnike; 12. avgusta huje zboli;
          26. oktobra ima videnje Jezusa nad kapelico hiše v Vilni.
1935 – 15. februarja odpotuje v Głogowiec, obiskat bolno mater.
1936 – 12. maja jo pošljejo v hišo v Krakovu, kjer opravlja delo na vrtu in v vratarnici.
1936 – 9. decembra jo pošljejo v zdravilišče Prądnik pri Krakovu.
1937 – 27. marca se vrne iz Prądnika, toda njeno zdravje se slabša.
1938 – 5. oktobra ob 22.45 s. Marija Favstina odide v Gospodovo hišo; 7. oktobra jo pokopljejo v skupnem grobu pokopališča njene Kongregacije v Krakovu, Łagiewniki.
1959 – 6. marca Sveti oficij objavi odlok, s katerim prepoveduje širjenje češčenja Božjega usmiljenja v oblikah, ki jih je predstavila s. Favstina Kowalska.
1965 – oktobra v Krakovu se začne postopek za njeno razglasitev za blaženo.
1993 – 18. aprila Janez Pavel II. razglasi sestro Favstino Kowalsko za blaženo.
2000 – 30. aprila Janez Pavel II. razglasi blaženo Favstino Kowalsko za sveto.
2002 – 17. avgusta Janez Pavel II. posveti svetišče Božjega usmiljenja v Krakovu - Łagiewniki in celotno človeštvo izroči v varstvo Božjemu usmiljenju.

Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Bog ne odpira s silo nobenih vrat, da pride do človeškega srca, ampak samo vabi, trka in kliče.

(Bogdan Dolenc)
Torek, 17. Julij 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh