Misli sv. Janeza Pavla II.

sv. Janez Pavel II. (rojstno ime Karol Józef Wojtyła, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan)

+ Prek molitve se Bog razodeva predvsem kot usmiljenje, torej ljubezen, ki gre naproti trpečemu človeku, ljubezen, ki podpira, dviguje, vabi k zaupanju.

+ Evangelij Božje ljubezni do človeka, evangelij dostojanstva človeške osebe in evangelij življenja so en sam in nedeljiv evangelij.

+ Marsikomu pomeni svoboda pravico, da dela, kar hoče, svetnikom pa daje moč, da iz ljubezni in odpovedi delajo tudi to, kar jim ne ugaja.

+ Človek je duhovnik stvarstva. Kristus je zanj potrdil tako dostojanstvo in poklicanost.

+ V dobi, v kateri slovesno razglašajo nedotakljive pravice človeka in javno potrjujejo vrednoto življenja, isto pravico do življenja v dejanju zanikajo in teptajo, zlasti v najbolj značilnih trenutkih življenja, kot je rojstvo in umiranje.

+ Stopati skozi prizore rožnega venca ob Mariji pomeni napotiti se v 'Marijino šolo', da bi spoznali Kristusa, prodirali v njegove skrivnosti in razumeli njegovo oznanilo.

+ Svetniki so za iskalske duše primerni in zanesljivi vodniki. S privlačnostjo svojega zgleda znajo pokazati pot, po kateri je treba hoditi, da bi napredovali v pravi smeri.

+ Oseba se uresniči po izvajanju svobode v resnici. Svobode ne moremo razumeti kot možnost delati karkoli: svoboda omeni daritev samega sebe.

+ Molitev krepi trdnost in duhovno povezanost družine ter ji daje deležništvo pri božji 'trdnosti'.

+ Z vstajenjem je Kristus razodel Boga usmiljene ljubezni prav zato, ker je sprejel križ kot pot k vstajenju.

+ Bog daje človeku pomoč, da izpolni, kar mu nalaga, četudi se mu zdi, da je neizvedljivo. V tem je skrivnost vsakega božjega klica.

+ Marija živi z očmi, uprtimi v Kristusa, in napravi vsako njegovo besedo za svojo.

+ Otrok je dar bratom, sestram, staršem, vsej družini. Njegovo življenje postane dar za same darovalce življenja.

+ Resnično suveren in duhovno močan narod je vedno sestavljen iz močnih družin, ki se zavedajo svoje poklicanosti in svojega poslanstva v zgodovini.

+ Vse 'človekove pravice' so končno krhke in neučinkovite, če v njihovem temelju manjka velelnik 'spoštuj'.

+ V družinski molitvi morajo biti navzoči vsi: živi in tisti, ki so že umrli, kot tudi tisti, ki bodo šele prišli na svet.

+ Resnica o Bogu, Očetu usmiljenja, kakor se je razodel v Kristusu, nam omogoča, da vidimo, kako neizmerno blizu je Bog človeku, zlasti tedaj, ko trpi, ko je ogrožen v jedru svoje biti in svojega dostojanstva.

+ Marija, Kraljica ljubezni, čuj nad ženami in njihovim poslanstvom v službi človeštva, miru in razširjanja Božjega kraljestva.

+ Mir na svetu je odvisen od prvenstva Duha! Mirna prihodnost človeštva je odvisna od ljubezni.

+ Vsak nov duhovnik prinaša s seboj poseben božji blagoslov. »Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu.« V vsakem duhovniku namreč prihaja Kristus sam.

+ Kristus pričakuje mlade, kakor je pričakoval mladeniča, ki mu je postavil vprašanje: »Kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«

+ Ni mogoče živeti na poskus, ni mogoče umreti na poskus, ni mogoče ljubiti na poskus.

+ Samo tisti, ki v imenu ljubezni zna biti zahteven do sebe, lahko zahteva ljubezen s strani drugih.

+ Svoboda je odličen dar le tedaj, ko jo znamo zavestno uporabljati za vse, kar je dobrega. Kristus nas namreč uči, da je najlepša uporaba svobode v ljubezni, ki se izraža v darovanju in služenju.

+ Čas je, da vsi znova postanemo zmožni, da s srci, polnimi spoštljivega strmenja, vsakega človeka častimo in spoštujemo.

+ Biti popolnoma svoboden sploh ne pomeni, da lahko delam, kar mi trenutno ugaja... Biti zares svoboden pomeni rabiti svojo svobodo za to, kar je resnično dobro.

+ Spoznajte, da je človeka ustvaril Bog po svoji podobi in sličnosti, hkrati v Kristusu poklical za to, da se v njem razodene, kar je iz Boga. Da bi se v vsakem od nas nekoliko razodel Bog.

+ Rožni venec me je spremljal v trenutkih veselja in preizkušnje. Mnogotere skrbi sem položil v to molitev in v njej vedno prejel okrepčilo in tolažbo.

+ Družina je skupna pot, čeprav posebna, enkratna in neponovljiva, kot je neponovljiv vsak človek, je pot, od katere se človek ne more ločiti.

+ Bolj ko je družina zdrava in trdna, bolj je taka tudi družba. In narobe: razpad družbe se začenja z razpadom družine.

+ Sodobna družba bolj čuti potrebo "videti, kako se živi", kakor pa poslušati nauke, kako bi bilo treba živeti.

+ V Kristusu si je Bog resnično privzel človeško srce. Bog ima ne le božje srce, polno usmiljenja in odpuščanja, ampak tudi človeško srce, sposobno vseh čustvenih vzgibov.

+ V življenju moža in žene sta očetovstvo in materinstvo tako vzvišena "novost" in bogastvo, da se temu sme pristopiti samo "na kolenih".

+ Kristus je z razodevanjem Božje ljubezni-usmiljenja obenem zahteval od ljudi, da se tudi ti v svojem življenju prepustijo ljubezni in usmiljenju, da ju vodita.

+ V križu se Bog najgloblje sklanja k človeku in k temu, kar človek imenuje svojo nesrečno usodo.

+ Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvu globine njegove ljubezni.

+ Vsak človek je poklican k svetosti, da oblikuje človeštvo, ki ga prenavlja božja slava ... Kristjani so poklicani, da z lastnim svetim življenjem postanejo luč za druge na poteh sveta.

+ Kristus človeku v polnosti razodeva človeka; to stori najprej po družini, ki jo je izbral, da se v njej rodi in raste.

+ Potrebni smo veselja do življenja, ki je v mladih. V njem odseva nekaj izvirnega veselja, ki ga je imel Bog, ko je ustvaril človeka.

+ Človek je vedno enak. Sistemi, ki jih ustvarja, so vedno nepopolni, in toliko bolj so nepopolni, kolikor bolj je samozavesten.

+ Mladi vedo, da ima njihovo življenje smisel, če postane zastonjski dar za bližnjega. V tem je vir vseh poklicev: tako duhovniških ali redovniških kot zakonskih in družinskih.

+ Človek niti v svoji slabosti ne preneha biti velik. Ne bojte se biti priče dostojanstva sleherne človeške osebe od spočetja do smrti.

+ Prav v spovednici postane duhovnik priča velikih čudežev, ki jih božje usmiljenje napravi v duši, ki prejema milost spreobrnjenja.

+ Žena zlasti v vsakdanjem darovanju drugim uresničuje globoko poklicanost lastnega življenja; ženska, ki morda bolj kot moški vidi človeka, ker ga gleda s srcem.

+ Bog, ki je ljubezen, sodi po ljubezni. Ljubezen zahteva očiščenje, preden človek dozori za tisto združitev z Bogom, ki je njegova poslednja poklicanost in njegova usoda.

zbira Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Kristjan ve, kdaj je čas govoriti o Bogu, in kdaj je prav o njem molčati in preprosto pustiti, da govori ljubezen sama.

(Benedikt XVI.)
Sobota, 17. November 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh