Junij - navodila za kres

Če želite konec meseca, na god Janeza Krstnika, ko sonce obstane, ko se dan obesi, zanetiti kres do strmih nebes, ne smete izgubiti niti dneva.
Najprej vzemite polena, ki vam jih ljudje zmečejo pod noge. Naj bodo osnova celotnemu kresu. Naj zagorijo prva in dogorijo zadnja. Veliko jih je, debela so in gorela bodo dolgo v noč. In ko jih bodo na kresno noč požirali ognjeni zublji, boste tudi brez praprotnega semena v čevlju, če že ne vseh živali, slišali in razumeli vsaj konje, vole, osle, kure in svinje.
Naslednja pridejo na vrsto polena, ki bi jih lahko zmetali vi. Pa jih niste. Tudi teh se nabere za celo skladovnico. Upam vsaj, da ste jih več zložili na kup, kot pa vrgli bližnjim (in daljnim) pod noge. Sicer se lahko zgodi, da vas v svoj nori tek na to skrivnostno noč potegne divja jaga.
Nato na kres položite še vse iveri, ki ste jih zapazili v očesih bratov in sester. Pri tem nikar ne pozabite na bruna v svojih očeh. Za netivo pa dodajte še prazno slamo, ki ste jo videli in slišali mlatiti preko celega leta in, roko na srce, tudi sami pridali kakšen udarec s cepcem, kajne?!
Kurjave na pretek ...
Če ste ohranili vsaj iskrico binkoštnega plamena, vam ne bo težko zanetiti ognja. Vsekakor pa ne bo odveč, da se prepustite vetru, spremljevalcu Svetega Duha, ki “veje, koder hoče” (Jn 3, 8), in je znan po tem, da na pogoriščih življenjskih razočaranj izpod pepela na pol ugaslo žerjavico razpiha v nov ogenj!
Če bo ogenj pojemal, se spomnite dveh src, ki v juniju še posebej ‘gorita’: Srca Jezusovega in Srca Marijinega. Dveh src torej, ki gorita v neugasljivi ljubezni do nas. Naj vas ne bo strah tudi svojega srca prepustiti tem plamenom, kajti to je ‘Gospodov plamen’, ki ga “velike vode ne morejo pogasiti in reke ne preplaviti” (Vp 8, 6-7).
Ko so ognji pogoreli, so naši poganski predniki preostali pepel nesli domov, potrosili so ga na polja, v štiri vogale hiše, žerjavico pa so si tudi položili na srce. Storite tako tudi vi s tem svetim ognjem. In naj vaše srce vsaj tli, če že ne gori, v ljubezni do Njega, da mu boste te srčne žerjavice lahko nasuli v kadilnico prihodnje leto na Telovski procesiji.

Gregor Čušin, Na začetku, v: Ognjišče (2012) 06, str. 3

Zajemi vsak dan

Srečni smo vsi, ki nam je bilo dano videti, čutiti našo kmečko deželo. Vasi so bile tople. Vsi smo se poznali med sabo in se radi imeli.

(Mirko Mahnič)
Petek, 18. August 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh