‘Slava’ pri maši

Redno hodim k maši in vem, da se ob nedeljah (razen v adventnem in postnem času) in praznikih moli Slava. Zanima me, kdaj so to lepo hvalnico vključili v mašni obred? (Branko)

‘Slava’ (lat. Gloria) se imenuje tudi ‘angelska himna’, ker se začenja s hvalnico, ki so jo ob Jezusovem rojstvu peli angeli na betlehemskih poljanah (Lk 2,14). Skoraj dobesedno vso hvalnico, kakor jo poznamo danes, navajajo Apostolske konstitucije, zbirka listin iz druge polovice 4. stoletja. V vzhodni (grški) Cerkvi molijo Slavo pri jutranjicah molitvenega bogoslužja, pri maši pa ne. V zahodni (rimski) Cerkvi pa so jo vključili v mašo najverjetneje v 6. stoletju. Prvotno so smeli samo škofje moliti Slavo vse nedelje in praznike, navadni duhovniki pa le na veliko noč. Tako je bilo do 10. ali 11. stoletja. V novi Splošni ureditvi Rimskega misala glede Slave piše, da “besedila te hvalnice ne smemo nadomestiti z drugim. Začne jo mašnik, pevec ali zbor. Poje jo celoten zbor vernikov ali pa ljudstvo menjaje se s pevskim zborom. Če je ne pojemo, jo molimo, skupaj ali izmenjaje v dveh skupinah.” (sč)