Pesem Mati žalostna je stala

Na god Žalostne Matere Božje (15. septembra) je po berilu dolga pesem slednica ›Mati žalostna je stala‹«. Včasih, zlasti v postnem času, to pesem tudi pojemo pri maši. Kdo je napisal to občuteno pesem? (Lea)
Pesem o Marijinem so­doživljanju odrešilnega trp­ljenja Jezusa Kristu­sa, svojega Sina, se pri maši na omenjeni god bere kot pesem slednica (sek­venca), v bogoslužnih mo­litvah (brevirju) pa je himna, razdeljena na uro bogoslužnega branja, hval­nice in večernice. Kot pisca se omenjata Ja­co­pone da Todi († 1306), brat laik iz reda sv. Frančiška, in sv. Bonaventura († 1274), vrhovni predstojnik reda sv. Frančiška. Prvotno je bila to ritmična molitev, sestavljena za zasebno pobožnost, v 14. stoletju pa so jo polagoma sprejeli v mašno in molitveno bogoslužje. Premišljevanje Jezusovega in Marijinega trpljenja spremlja prošnja, da bi s svojim sočutjem lajšali njune bolečine. Latinsko besedilo pesmi Stabat mater so uglasbili mnogi veliki skladatelji: Palestrina, Pergolesi, J. Haydn, G. Rossini, A. Dvoržak, G. Verdi. Slovensko besedilo je za petje harmoniziral Franc Kimovec. (sč)

Silvester Čuk, Ognjišče (2016) 9, str. 47