|























|
|
| Uvodnik |
|
Mesec
verskega tiska?
|
Naš
čas je za leto dni že vnaprej "razporejen". Takoj v
začetku, prvi dan v letu, imamo svetovni dan miru, ki ga priporoča
papež. Pa imamo Prešernov dan, materinski dan, dan zaljubljencev,
dan mrtvih, dan osamosvojitve... Tudi posebne tedne imamo: veliki
teden, teden Karitas, teden Rdečega križa... Pa tudi posebne tedne
imamo. Januar je mesec verskega tiska. Zakaj? Zato, da bi ta mesec
kaj več mislili in storili za verski tisk.
Danes se nam od preobilja različnega "kruha", ne ljubi
"jesti". Kakšna je razlika, če sedim pred televizorjem
in gledam nadaljevanko ali film, ali če preberem dobro knjigo?
Knjiga mi pusti misliti, me kar sili misliti, nadaljevanka ali
napet film pa ne! Zato me dobra knjiga obogati, dogajanje na ekranu
pa me pusti praznega. To ni "sveta vojna" proti televiziji,
tudi jaz jo rad gledam, gre se za pravo razmerje. Tudi na televiziji
je marsikaj dobrega in poučnega, če si iz programa izbereš, kar
je koristno, pa tudi zabavno, toda v pravi meri. Narobe pa je,
da smo se odvadili umskega napora, misliti s svojo glavo. Dogaja
se, da tudi ljudje, ki veljajo za pametne, "mislijo"
tako, kot so slišali in videli na radiu ali televiziji. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Gost
meseca |
|
Jaslice
imajo v sebi
neizmerno moč
|
"Božiča
si ne moremo predstavljati brez jaslic," pravi "doktor
jasličarstva" frančiškan, p. Leopold Grčar, ki je o jaslicah
napisal več del, najbolj obširna in temeljita pa je monografija
Jaslice. Pater, ki že trinajst let živi v samostanu na Brezjah
in vodi Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije ter je duša jasličarskega
muzeja ob največji slovenski božji poti, je bil kot dober poznavalec
jaslic hvaležen sogovornik za božično številko Ognjišča.
Svojo misel, kako so jaslice postale nepogrešljivi del praznovanja
božiča, je takole ponazoril:
Ko smo pred leti zbirali jaslice za svetovno razstavo v Arlesu
v Franciji, mi je novinar iz Domžal rekel: "Če odnesete te
jaslice, potem zame ne bo božiča!" In letos, ko smo iskali
jaslice za svetovno razstavo v Veroni, kjer bo simbol razstave
Jezušček - Božje Dete, delo slovenskega kiparja Viktorja Konjedica,
mi je neki zdravnik odgovoril: "Morda je to zadnji božič,
toda brez jaslic ni božiča!" |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Vroča
tema |
|
Študentske
družine
|
Skoraj
vsi, verni, manj verni, morda celo neverni, praznujejo Božič.
Verni ga slavimo kot praznik veselja in upanja v zavesti, da se
je Bog rodil, kot človeški otrok, da bi nas odrešil. Z rojstvom
je sprejel vse človeške danosti, tudi družino. Za mnoge je Božič
predvsem lep družinski praznik, s čimer je njegovo bistvo okrnjeno,
a je že prvi korak. Družina je toplo zavetje, ki ga vsak izmed
nas potrebuje, in glavna opora v življenju. Vemo s kolikšnimi
problemi se srečujejo sodobne družine, tokrat bi se radi spomnili
študentskih družin. To so mladi pari, ki se še v letih študija
poročijo in sprejmejo otroke, čeprav so še mladi, brez službe
in trdnih ekonomskih temeljev. Morda jih kdo s tem ima za neodgovorne
in predrzne, da se odločajo za otroke, ko še za sebe niso poskrbeli!
Po drugi strani pa so pogumni, za razliko od večine "ziherašev",
ki bi lahko imeli otroke, a se nočejo odreči svojemu lagodnemu
in brezskrbnemu življenju. Študentski starši morajo sami zagotoviti
osnovne pogoje za preživetje. Seveda so veseli, če jim še kdo
pomaga. V naši družbi morda ne vlada najugodnejše ozračje, da
bi se mladi odločali za družine, vendar pa obstajajo mladi pari,
ki dokazujejo, da si lahko vesel in srečen tudi, če si že poročen
ter mati in oče. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Moj
pogled |
|
Romana
Kranjčan
|
Predpraznična
mrzlica se počasi nekoliko umirja in začenjamo dihati praznično
umirjenost in božično veselje. Teh čudovitih praznikov se zagotovo
najbolj veselijo otroci. Pa ne samo zaradi tega, ker so nagrajeni
z dolgimi počitnicami ali so mnogi ponovno obdarovani ter lahko
več časa preživijo s starši, sorodniki in prijatelji, ampak iz
preprostega razloga, ker so otroci za srečo bolj dojemljivi. Odrasli
v iskanju sreče hlastamo po velikih stvareh. Otroci pa so srečni
z drobnimi radostmi. Ena takih je glasba, ki otrokom seže do srca.
O glasbi za otroke se pogovarjamo z Romano Kranjčan, priljubljeno
pevko, ki že vrsto let razveseljuje naše najmlajše. Pred kratkim
je izšla njena najnovejša CD plošča in kaseta Kdo nima hlač, ki
je že deseta po vrsti. Že njen hudomušni naslov zagotavlja, da
nas bo njena vsebina popeljala v svet otroške igrivosti, zvedavosti
in prisrčnosti. Prav to manjka sivim dnem odraslih ljudi. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Preizkušani |
|
Vozički
so rasli z menoj
|
Najprej
sem mislil, da bova z Vesno lahko zelo hitro opravila pogovor.
Peljal se bom do Seče pri Portorožu in zima se me v tem obmorskem
kraju ne bo niti dotaknila, pa tudi sneg me ne bo presenetil.
A ni bilo tako. Ko sem jo poklical na njen mobilni telefon, mi
je odgovorila, da je v Ljubljani in da ima ves teden dopoldne
predavanja, popoldne pa delo. Tako sva pogovor opravila v Ljubljani
in to zvečer, ker Vesna prej ni utegnila.
Vesna je študentka četrtega letnika Visoke poslovne šole na Ekonomski
fakulteti v Ljubljani. Poleg tega še dela, kakor sama pravi, "prek
študentskega servisa na študentskem servisu", kjer ureja
nakazila, piše napotnice, odgovarja na telefonske klice, dela
z računalnikom...
Sicer pa živi v enem od blokov študentskega naselja, ki je prilagojen
za bivanje invalidnih študentov. Saj je tudi v drugih domovih
dostop za invalide, vendar je del doma, kjer Vesna biva, prav
prilagojen za bivanje invalidov (drsna in širša vrata, prilagojeni
kopalnica in kuhinja...). "Samo dve študentki imava v souporabi
kuhinjo in sanitarije, vsaka pa svojo sobo," pove Vesna.
Tudi s prevozom nima težav: "V društvu Študentov invalidov
imamo kombi. Dva civilna vojaka nas potem prevažata ali na fakulteto
ali na študentski servis." |
| |
|
| Psihoterapevt
svetuje |
|
Naj
to mami zaupam?
|
Z
Leo sem se srečal na željo staršev. V prvem letniku srednje šole
je povsem popustila, nabrala si je nezadostnih ocen, začela špricati
pouk, doma so se sprva prepirali, potem pa se je Lea zaprla vase
in sploh z nikomer več ni govorila.
V osnovni šoli je bila Lea čisto normalno dekle. Učno je bila
dokaj uspešna, s starši se je razumela, aktivna je bila na športnem
področju. Vse je kazalo, da odrašča v zdravo dekle. Po končani
osemletki se je vpisala na srednjo šolo. Njene nove sošolke so
skoraj vse po vrsti kadile, imele fante, hodile v disko. Lea se
je nenadoma počutila v odnosu do njih manjvredna, prikrajšana.
Svet zabave, o katerem so pripovedovale sošolke, jo je zamikal.
Plaho je vprašala mamo, če bi smela tudi ona kdaj v disko. |
| |
|
| Spoznajmo
svetnika |
|
sv.
Anton, sv. Neža
|
"Najstarejše
znane svetniške upodobitve izvirajo iz 4. stoletja, ko so začeli
v katakombah upodabljati Marijo, apostole in mučence, katere so
častili," piše Andrej Kropej v peti knjigi Leta svetnikov
(Mohorjeva družba, Celje 1999-2001). Upodobljenim osebam so (kot
že v antični umetnosti) dodajali različne predmete ali bitja,
da bi z njimi natančneje določili njihovo dejavnost, pomen in
lastnosti. Te dodatke imenujemo atributi in so se razvili predvsem
na Zahodu, na krščanskem Vzhodu so poleg podobe (ikone) svetnika
zapisali njegovo ime. Pri svetniških upodobitvah razlikujemo splošne
in osebne (individualne) atribute. Slednji nam pomagajo ugotoviti,
za katerega svetnika/svetnico gre. Naslanjajoč se na zgoraj navedeno
delo, bomo na teh straneh v letošnjem Ognjišču predstavili bolj
znane svetnike posameznega meseca in njihove "atribute",
da jih bomo lažje prepoznali na slikah in kipih, ki krasijo naše
cerkve. |
| |
|
| Glasba |
|
Urša
& PR
|
"Spoznavamo,
da so, žal, mnoge stvari v življenju nespremenljive in da je najbolje,
da se človek sprijazni s sabo, z okoljem, iz katerega prihaja,
s starši, ki so ga rodili, in sprejme vlogo, ki mu je bila dodeljena.
Toda, nagnjenja človekove narave mu tega ne omogoča. Človek se
rad igra, pretvarja, spreneveda, blefira, laže sebi in drugim.
Človek je homo ludens. In mi smo samo ljudje." S temi besedami
Urša in fantje iz skupine PR predstavljajo svojo ploščo Homo ludens,
prvi del trilogije, ki si jo je Urša zastavila za magistrsko nalogo.
Drugi del, ki je v nastajanju, je kratki igrano - dokumentarni
film, z enakim naslovom, tretji del, pa bo knjiga, ki jo Urša
piše ob svoji pisni nalogi in bo odkrivala zakulisje medijskega
prizorišča. Ponujamo vam zanimiv pogovor z Uršo Krišelj in njenim
možem Tomažem Grubarjem, ki nista le glasbenika, ampak tudi avtorja
priljubljenih nadaljevank TV dober dan in Pod eno streho. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Film |
|
Moja
obilna grška poroka
|
| Poroka ne bi smela biti samo eden najlepših trenutkov
v življenju dveh posameznikov, ki se kot otroška pravljica razbije
ob prvih resnih težavah. Čeprav se fant in dekle zanjo odločita
iz ljubezni, bi njuna odločitev morala sloneti na treznem in odgovornem
premisleku. Razumeti bi morala, da se s tem korakom ločujeta iz
svojih družin in se spuščata v povsem novo, skupno življenje,
ki ga lahko prekine le smrt. Prav zato so zgodbe o porokah tako
zelo uspešne tudi na filmskem traku. Romantične, komične, tragične,
zapletene, enostavne, majhne, velike. Kolikor je parov, toliko
je različnih zgodb, ki bi nekoč lahko vstopile v filmski svet.
Zato nepričakovani letošnji uspeh Grške poroke tako na ameriških
kot evropskih tleh ne preseneča. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Potopis |
|
Spust
po reki Yukon
|
Leta
1967, eno leto po mojem rojstvu je umrl šestindevetdesetletni
starec Tatanga Mani. Indijanec, plemenski poglavar ljudstva Stoney
v Kanadi, človek, mislec. Nekje je napisal: " Ali veš, da
drevesa govorijo? Pogovarjajo se med seboj. Tebi govorijo, če
jim prisluhneš..."
Ja, reka Yukon, ki me vabiš na svoje motne vode. Ne grem te osvajati
ne osvojiti. Na tvojih valovih ne bom ne prvi ne zadnji. Ničesar
ne bom odkril, kar niso odkrivali že mnogi pred menoj. Grem, da
prisluhnem tvoji govorici, govorici dreves ob tvojem bregu, govorici
dežele, živali in rastlin, govorici ljudi, ki mi bodo poslani
naproti, govorici dneva in noči, sonca, meseca in zvezd, dežja,
vetra, snega. Grem, da prisluhnem, da slišim in da se vrnem bogatejši,
bolj udejanjen. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Vabilo
na pot |
|
Po
Vertovčevih poteh
|
Ob
stopetdeseti obletnici smrti Matije Vertovca je turistično informacijski
center Ajdika prvič organiziral pohod po vasicah Vipavskega gričevja
južno od Ajdovščine, kjer številni vinogradniki in kletarji pridelujejo
žlahtne vrste vin. Okrog dvajset kilometrov dolga krožna pot je
poimenovana po Matiji Vertovcu, piscu prve knjige o vinogradništvu,
vinarstvu in kletarstvu v slovenskem jeziku. |
| |
|
|
 |
| Pismo
meseca |
|
Slišala
sem bitje njegovega srca!
|
Pred nekaj meseci sem tako zapisala v svoj dnevnik:
"Ljubi mož! Mojo tako zaželeno nosečnost spremljajo same
težave. Na dodatnih preiskavah so ugotovili, da verjetno nosim
prizadetega otroka. Najprej sem bila šokirana, sedaj sem še žalostna.
Pogovarjala sva se o tem in praviš, da bi bilo v primeru prizadetosti
najbolje splaviti. Bolje kot spraviti reveža na svet, ker se nama
bo s tem svet postavil na glavo in bova vse življenje trpela.
Saj če bi jaz čisto odmislila čustva, vero in otroka, ki se razvija
v meni, skratka, da bi poslušala samo goli razum, bi se strinjala
s tabo. Ampak otrok v meni je tudi tvoj, ima srce in glavo in
roke, noge, hrbtenico. Vse kar imava ti in jaz. Videla sem ga
in imam fotografije z ultrazvoka. In na ultrazvoku sem slišala
bitje njegovega srca. Mar
ga imava pravico obsoditi na smrt zaradi najine lagodnosti? Zaradi
strahu, kako ga bova sprejela in kako ga bodo sprejeli domači?
Mar ga imava pravico prikrajšati za življenje zaradi strahu, kaj
bodo rekli v okolici? Zaradi strahu, da se nama bodo nekateri
posmehovali in nama celo privoščili? |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Obletnica
meseca |
|
Maksim
Gaspari
|
Težko
bi našli slovensko družino ali dom, ki za božič in novo leto ne
bi dobila voščila na razglednici Maksima Gasparija. Njegove razglednice
dihajo domačnost: božične (pa tudi velikonočne) motive je postavil
v slovensko okolje. "Pastirji so postali naši ljudje, odeti
v ovčje kožuhe, pokrajina je alpska ali predalpska, predvsem pa
zasnežena," piše etnolog Janez Bogataj. "Tudi darovi,
ki jih prinašajo k hlevčku, so značilno naši." Tega priljubljenega
slikarja, pesnika slovenske pokrajine in njenih ljudi, predstavljamo
ob 120-letnici njegovega rojstva. |
| |
|
| Priloga |
|
Novoletna
romanja zaupanja
|
Od
leta 1978 se vsako leto zbere na tisoče mladih iz vse Evrope,
da bi prehod iz starega v novo leto (od 28. decembra do 2. januarja)
preživeli v skupni molitvi, prepevanju in medsebojnem spoznavanju.
Na ta srečanja, ki se imenujejo "romanja zaupanja na zemlji",
večina mladih prihaja zato, ker čutijo potrebo po iskanju novih
izvirov zaupanja v Boga in sočloveka. Letošnje, ki bo v Parizu,
kjer je bilo že prvo, je jubilejno - petindvajseto. |
| |
|
| Slike
govorijo |
|
Trikraljevski
koledniki
|
Trikraljevski
koledniki so ostanki dramatskih prizorov, ki so jih v srednjem
veku igrali po cerkvah na praznik sv. Treh kraljev, prvotno kot
"predigro" k maši. Trikraljevski koledniki, kakor so
upodobljeni na fotografijah, so bili do druge svetovne vojne razširjeni
po vsem Slovenskem. Zadnja leta se koledovanje obnavlja. Nabirka
gre navadno za misijone. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Na
obisku |
|
Jaslice
iz medenega testa
|
Božič
je čas, ki nam govori, da nas Bog tako ljubi, "da je dal
svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj,
ne pogubil, ampak bi imel večno življenje" (Jan 3, 16).
Božičnega praznika si, vsaj pri nas, ne moremo predstavljati brez
jaslic, ki so jih pri nas poznali najprej v mestih. Med kmečkim
prebivalstvom se je navada postavljanja jaslic začela širiti šele
v 19. stoletju. Razvili številni tipi, ki predstavljajo svojevrstno
podobo ljudske umetnosti in ustvarjanja.
Šli smo na obisk k gospe Lei Babič na Bizeljsko, kjer v njenih
rokah že vrsto let nastajajo lepe jaslice; pozornost smo posvetili
predvsem tistim, ki nastanejo iz medenega testa. |
| |
|
| Življenje
uči |
|
Klošar
s knjigami
|
Leta
učenja in študija se podaljšujejo, pravo učenje v šoli življenja,
pa se nikdar ne konča. Letos bomo v Ognjišču predstavili ljudi,
ki nam bodo s svojo zgodbo pokazali, kakšen učitelj jim je bilo
življenje. V tem prazničnem času, ko se družine zbirajo in skupaj
praznujejo, v razmislek ponujamo zgodbo o človeku, ki je brez
strehe nad glavo deset let iskal najbolj vsakdanje stvari. |
| |
|
| Pričevanje |
|
Friderik
Baraga
|
Verni
ljudje na Slovenskem so že pred drugo svetovno vojno molili "za
beatifikacijo škofov Baraga in Slomška", ki sta bila v življenju
sodobnika, v junaški hoji za Kristusom pa brata. Slomšek je ta
cilj dosegel 19. septembra 1999, ko ga je papež Janez Pavel II.
razglasil za blaženega pred množico, zbrano na Betnavski poljani
pri Mariboru. Friderik Baraga, neutrudni misijonar med ameriškimi
Indijanci in začetnik njihove književnosti, pa na to uradno priznanje
še čaka. Ko bo prištet med blažene in svetnike, bomo njegov god
obhajali 19. januarja, na spominski dan njegove smrti. |
| |
|
| Predstavljamo
vam |
|
Božična
glasba
|
Božična
glasba je že vrsto let donosen predmet trgovanja. Njena nabožna
tematika je včasih hlinjena in zlagana, a vseeno se na policah
prodajaln najde kar nekaj odličnih zbirk s tovrstno glasbo. Ob
občutenem petju božičnih pesmi Johnnyja Casha in tudi nekaterih
slovenskih pevcev pa boste začutili, da so na svetu verniki, ki
ne muzicirajo samo za denar. Pišemo o ploščah z božično glasbo.
Uradna zgodovina božične glasbe se je začela leta 1818, ko so
pri polnočnici v avstrijski vasici Oberndorf ljudje prvič slišali
skladbo Sveta noč, blažena noč, ki sta jo napisala zborovodja
Franz Xaver Gruber in duhovnik Fr. Joseph Mohr. V bližnjem kraju
so se pokvarile orgle, a si duhovnik in vaščani niso mogli predstavljati
polnočnice in petja brez orgelske spremljave. Ker glasbila niso
mogli popraviti, so se morali znajti. |
| |
|
| Šola
za zakon |
|
Obdobja
najine hoje
|
| Vsaka zdrava rast je počasna, obenem pa vsak razvoj
zahteva opuščanje nekaterih prejšnjih stopenj v zameno za nove,
boljše in primernejše. Tako je tudi v razumni in odgovorni hoji
fanta in dekleta v njuni pripravi na zakon. Začetni poganjki korenin
sicer ostajajo, a postajajo močnejši. Opazila sta marsikatere
lastnosti ali okoliščine, ob katerih sta se morala ustaviti, se
nanje odzvati, se pogovoriti, kaj spremeniti ali vgraditi v svoj
vzpon proti zakonu. Več desetletna stavba zakona mora imeti globoke
in močne temelje, da bo mogla zdržati v življenjskih preizkušnjah.
Občasen pregled prehojene poti bo fantu in dekletu v veliko pomoč
in spodbudo. |
| |
|
| Internet |
|
Miklavž
je odšel
|
| Tokratna številka začenja tudi že 39. leto izhajanja
Ognjišča in tretje leto rubrike Internet. Ni ravno stara, saj
tudi "njen medij" ni, ima pa gotovo še lepo prihodnost,
saj si v sodobni družbi praktično že ni več mogoče predstavljati
dela brez (omreženih) računalnikov. Tako nove tehnologije počasi
osvajajo svet in ljudi, ki se sicer le počasi privajamo na velike
skoke razvoja, verjamem pa, da bo čas pokazal, katere dobrine
so vredne naše pozornosti. V mislih na to bomo v rubriko vnesli
še kratke novice in novosti s širšega računalniškega področja,
žal pa je zaenkrat na voljo le ena stran, tako da boste tisti,
ki vas stvari zanimajo natančneje, morali pobrskati še kje drugje,
saj to res ni računalniška revija. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Šport |
|
Mitja
Petkovšek
|
Na
nedavnem SP v gimnastiki v madžarskem Debrecenu sta Aljaž Pegan
in Mitja Petkovšek slovensko gimnastiko popeljala med velikane:
z dvema srebrnima medaljama na tretje mesto za Kitajsko in Romunijo.
Naš gost je 25- letni Ljubljančan Mitja Petkovšek, ki je prvič
zablestel že 1997 na SP v Lozani, zdaj pa je imenitni zbirki "evropskih
kolajn" (zlato iz Bremna 2000, srebro iz Sankt Peterburga
(1998) in grškega Patrasa letos) dodal še rezultatsko največ vredno
srebrno s SP. Manjka le še olimpijska medalja, ki pa se ji Mitja
še ni dokončno odrekel... "Največ mi gotovo pomeni ta zadnja,
čustveno pa sem več doživljal pri prvih kolajnah in ko sem bil
evropski prvak," mi je povedal Mitja, s katerim sva se pogovarjala
v telovadnici Narodnega doma, ki je že dvajset let njegov drugi
dom in kjer so tudi "skovane" vse te kolajne. "Vsi
se nekako zavedajo pomembnosti te kolajne in cenijo ta uspeh,
vse je super, radi imajo gimnastiko, vedo kako težek šport je
to, ko pa pride do pogovora o sponzorstvu, pa vse utihne" |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Veroučne
strani |
|
10.
zapovedi?
|
Ali
ni deset zapovedi že malo iz mode? Čemu sploh služijo? Zakaj jih
je treba upoštevati? Kaj nam hočejo povedati? Zakaj moram ubogati
Boga? Kaj je naredil zame? Na vsa ta vprašanja bomo skušali odgovoriti
na letošnjih Veroučnih straneh.
"Te zapovedi so res dolgočasne!" "Ovirajo me, da
ne morem živeti kot se mi zljubi..." "So zastarele,
zaprašene, kot iz nekega drugega sveta in časa!"... S takimi
ali podobnimi ugovori se najprej srečamo, ko se hočemo pogovarjati
o desetih zapovedih. Kdor tako razmišlja, ni razumel prav veliko,
saj Sveto pismo, ki pozna človekovo srce, predstavlja zapovedi
ne kot ukaze, temveč kot odgovore ljubezni Bogu, ki je rešil svoje
ljudstvo iz suženjstva.
Zapovedi lahko primerjamo priročniku "cestno prometnih predpisov",
zbirki nasvetov, ki nam pomagajo pri orientaciji v življenju.
Nekaj podobnega, kot vsi tisti opomini, ki so nam jih kdaj namenili
starši ali učitelji: "Bodi pozoren, pazi!", "Čuj,
ne delaj tega, ker boš naredil veliko neumnost!" Ne omejujejo
svobode, pač pa opozarjajo in usmerjajo, da ne bi zabredli v velike
težave, da bi postali sužnji slabih navad. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Gremo
v gore |
|
Grintovec
|
Vrhovi
slovenskih dvatisočakov so pozimi oviti v molk. Nič več ni gornikov,
ki so se naužiti zadnjih jesenskih lepot, že umaknili v dolino
pred prvim snegom. Ostajajo le redke živali in veter, ki se vse
do pomladi lahkotno poigrava z neštetimi milijoni snežnih kristalov.
Nekateri vrhovi pa kljub svoji višini ne samevajo, saj nam v ugodnih
vremenskih pogojih nudijo možnost za lepo zimsko turo.
Grintovec, najvišji vrh Kamniških in Savinjskih Alp, s svojo višino
in zahtevnostjo sodi med težje zimske vzpone. To je resen in naporen
vzpon in brez dobre kondicije in alpinistične opreme tukaj nimamo
kaj iskati. Seveda pa moramo izbrati tudi primerno vreme, saj
nas na poti lahko presenetijo plazovi, v vršnjem delu pa je velika
nevarnost zdrsa, ki si ga enostavno ne smemo privoščiti. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
|
 |