Koper - julij 2003 - XXXIX. leto - številka 7


Besede, ki zaznamujejo to izdajo!

Bistvo vsake številke!
Je tehtna osebnost!
Ozrimo se nazaj!
Tako se živi!

Priloga
Moj pogled ...
Dogodek



Utrip ta hip
Preizkušani
Udomačiti ljubezen
Zanimiv pogled na vzhod!
Jih poznate, ali jih šele boste spoznali?
O Knjigi vseh knjig!
Kako sva se spoznala


Glasba
Internet
Film
Šport

Potopis
Gremo vrh planin, gledat z visočin!
Ali pa na sprehod v zanimive kraje!

Za pregledovanje in prebiranje vsebine posameznih rubrik internetne izdaje Ognjišča potrebujete Acrobat Reader 4.0 ali novejši!

 

Uvodnik
Poletel bi!
Počitnice! Kako čudovita beseda! Nič več drgnjenja šolskih klopi, pač pa sinji valčki, veter v laseh na gorskih grebenih ali vsaj po kolesarskih stezah, da ne govorimo o večjih zajemih po daljnjih deželah, po bučnih velemestih, tisočletnih zgodovinskih spomenikih, po osamljenih tihomorskih otokih z vihrajočimi palmami in s presunljivo drugačno glasbo temnopoltih domačinov... Drugačni svetovi, drugačne kulture, drugačni ljudje...
Povej mi, kaj sanjaš - in povedal ti bom, kaj si in kaj boš postal.
So pa sanje, ki so najbolj resnične. Najbolj oddaljene in hkrati najbližje. Združujejo najlepše pokrajine Božjega kraljestva, ki pa sploh ni daleč: je med vami (Lk 17, 21). V te daljave pa se odpravimo - na duhovne vaje.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Gost meseca
Internetna novomašnika
"Potem, ko sem se odločil, da bom postal duhovnik, sem se poslovil od interneta. Mislil sem si, da se ne bom več ukvarjal z njim," se svoje odločitve za duhovništvo spominja letošnji kapucinski novomašnik Matej Nastran. Pa se je zgodilo drugače. Kmalu je spoznal, da lahko s pomočjo interneta oznanja evangelij. Do podobnega spoznanja je prišel tudi frančiškanski novomašnik Janez Papa. Oba mlada duhovnika druži nov način oznanjevanja evangelija. Zato sta v juliju, mesecu novih maš, naša gosta.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Moj pogled
Drago Mislej - Mef
Vsako poletje se pojavi melodija, napev, ki si ga vztrajno žvižgamo. Tudi letos verjetno ne bo nič drugače. V poletnih mesecih, ki dišijo predvsem po dopustih, je glasba hvaležna tema, saj se "zgodita" oba resna festivala popularne glasbe pri nas. Tokrat gostimo ime, ki vsako leto pobira nagrade za najboljše besedilo - Drago Mislej Mef. Z njim sem se pogovarjal o glasbi in besedilih, ki so pri nas šibka točka te industrije.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Preizkušani
Več kot pol stoletja
sem služboval na Krasu
Duhovnik Franc Krapež je kar 54 let, kar pomeni ves čas aktivnega duhovniškega delovanja, preživel na Krasu. Proti koncu vojne, leta 1944 je prišel na Veliki Dol in od tam, pozneje pa iz Komna, upravljal tudi po pet župnij. Nekaj časa je, sicer s pomočjo kaplana, svoje duhovniško poslanstvo opravljal tudi z berglami, dokler ni pred tremi leti moral v duhovniški dom v Šempeter, kjer uživa zaslužena leta pokoja.
 
Psihoterapevt svetuje
Sami na morje
Bogdan Žorž piše o čisto "svobodnih" počitnicah. Mnogi mladi si jih zamišljajo kar kot vrhunec svojega mladostniškega doživljanja: iti s prijatelji na morje, ali kar nekam na potovanje v neznano, kar tako!
Tudi Nina je premlevala to idejo nekaj mesecev! Letos končuje osmi razred, v šoli nima posebnih težav. Doslej je vsa leta šla s starši na počitnice, kak teden pa je preživela tudi na počitniškem taboru. Letošnje počitnice pa si je zamislila kot "čisto prave" počitnice na morju, sama, s svojimi prijatelji, v nekem kampu s šotori. Staršev pravzaprav niti ni povprašala - ampak jih je o tej svoji ideji le "seznanila" - tako, da ne bodo presenečeni, ali da ne bodo delali kakih svojih načrtov! Menila je, da je s končano osemletko pač že dovolj zrela in odrasla, da kakršnakoli debata na to temo sploh ne pride v poštev. Seveda sta bila starša ob tem zbegana. Sprva sicer ne - menila sta, da je to pač neka ideja "kar tako", in da bodo stvar že uredili. A Ninina stališča so bila le vse bolj trdna - in starša sta se odločila, da poiščeta pomoč. Kako je svetoval psiholog?
 
Spoznajmo svetnika
Sv. Marjeta, Krištof...
Julija se spominjamo svetih bratov Cirila in Metoda, apostolov Slovanov in sozavetnikov Evrope, ki ju upodabljajo skupaj z odprto knjigo; zelo pomemben svetnik tega meseca je tudi sv. Benedikt, začetnik zahodnega meništva in zavetnik Evrope, ki ga uporabljajo skupaj s sestro Sholastiko; goduje tudi sv. Marjeta Antiohijska, mučenka med Dioklecijanovim preganjanjem, ki jo upodabljajo z zmajem - hudičem, ki ga ima na verigi; proti koncu julija (24.) pa goduje sv. Krištof, ki ga upodabljajo kot velikana, ki brede čez deročo reko in na rami nosi dete - Kristusa.
 
Veroučne strani
Ne nečistuj!
Presežimo miselnost, po kateri si lahko čist in neomadeževan, ne da bi gojil vse tiste kreposti, ki naredijo življenje veliko in lepo. Ne morem biti čist, hkrati pa neobčutljiv do drugih, malenkosten, nepristen, len, hudoben ... Ne morem pri šesti zapovedi zleteti v nebo, pri devetih pa ostati pri tleh. čist človek brez pristnosti, plemenitosti, pravičnosti, ljubeznivosti... ne more obstajati. Tisti, ki bo vse to imel, ne bo nikoli zabredel v razuzdanost in se ne bo mučil z moralo centimetra in tehtnice, s katero se velikokrat srečujemo v našem življenju in v nas vzbuja negotovost in tudi občutek krivde: "Tu smeš dati poljub, tam ne. Tu se lahko dotakneš, tam ne. Ta del telesa smeš videti, onega drugega ne. Tja lahko gledaš, nižje pa ne. Krilo ne sme iti krajše kot do sem. Izrez na obleki ne sme biti globlji kot do tja." čistosti srca ne moreš skrčiti zgolj na to, da ne smeš gledati golih žensk, pornografskih filmov, spolnosti na spletu...čisto je srce, ki sprejme čistost Boga, ki gleda na svet, nase, na svoje telo z očmi Boga. Nikoli ne smemo reči ne, ne da bi znali pokazati na da, h kateremu vodi ta odpoved.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Glasba
Gušti in Polona
Videospot s Polono in Guštijem nam je že pozimi zbujal apetit po morju. Sedaj je poletje končno tu in že lep čas je na policah nekoliko nenavadna plošča Dolce vita (Sladko življenje). Na njej različni pevci in pevke pojejo skladbe Guštija, je to Miha Guština, starega mačka rock odrov, člana in avtorja mnogih uspešnic "nekdaj kultne" rock skupine Big foot mama. Ploščo je produciral Žare Pak, zveni prijetno moderno in zelo poslušljivo.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Film
Ljubezen v mesečini
Smrt vsakega človeka predstavlja določen šok za človeško družbo. Še posebej za sorodnike žrtve. Uboj je eden najhujših zločinov, ki črnijo človeško zgodovino. Še posebej v civilizirani sodobni družbi. Nasilna smrt mlade ženske, ki je tik pred poroko, pa ob vsem skupaj pomeni predvsem nepredstavljivo bolečino za njene bližnje. Še posebej takrat, ko gre za nenaklepen uboj in se človek zaman sprašuje po vzroku.
Dobro odigrana drama, v kateri liki skozi zgodbo boleče dozorijo in pridejo do odrešilnega spoznanja. Tako lahko prebolijo nenadno smrt drage osebe in znova postavijo svoje življenje na noge. Dobro odigrana čustvena drama, v kateri blestita predvsem Susan Sarandon in odlično izbrana glasba. Poleg tega velja poudariti, da Ljubezen v mesečini nemoreče predstavi številne dileme, ki se odpirajo ob smrti bližnjega, in nujnost po iskrenosti in odkritosrčnosti v medsebojnih odnosih.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Potopis
Marco Polo, Arabci in Evropejci
"Po nepričakovanem, a zanimivem in tudi poučnem jordanskem postanku sva vendarle dočakala nadaljevanje poti na Šrilanko. Predvsem nekoliko starejše generacije so včasih ta otok, ki leži južno od Indije v indijskem oceanu, poznale po imenu Ceylon. Toda ne le ime, tudi gospodarje je ta otoček, ki meri za približno tri Slovenije (a ima skoraj dvajset milijonov prebivalcev, tretjino mlajših od 15 let!), pogosto menjal. Arabski in evropski trgovci, Portugalci, Nizozemci in Angleži, so se v časih svoje pomorske nadvlade ustavljali tu in si gradili svoje postojanke in utrdbe. Verjetno jih niso privabljale le dolge peščene plaže, pisano rastlinstvo in živalstvo in pomembni ostanki starodavnih prestolnic, zaradi česar med drugim danes Šrilanka privablja obiskovalce. Tudi Marco Polo verjetno otoka ni opisal kot enega najlepših kotičkov na svetu zgolj zaradi prijaznih domačinov in brhkih mladenk. Bolj verjetno so vsi ti možje občudovali številne vrste začimb, ki jih je dajal ta tropski otoček in so jih lahko nato doma prodajali za velike dobičke. Obisk kakega od začimbnih vrtov je še danes pravzaprav nujen ritual na potovanju po Šrilanki..." začne svoj potopis po Šrilanki Alen Brajnik
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Vabilo na pot
Oglarska pot
Na tokratni poti se bomo srečali z dejavnostjo, ki sega na Slovenskem daleč v preteklost. Oglje je bilo nekdaj nepogrešljivo v železarstvu, ki ima prazgodovinsko tradicijo. Največji razmah pa je oglarstvo doživelo v 19. stoletju z razvojem fužinarstva. Spričo sodobnejših načinov železarstva se je oglarjenje močno zmanjšalo, ni pa popolnoma zamrlo. Ponekod pri nas še vedno živi. Prebivalci vasi Dole pri Litiji in okoliških oglarskih vasic so zarisali Oglarsko pot, na kateri pohodnikom z veseljem pokažejo, kaj so se naučili od svojih dedov. Na zelo dobro označeni poti bomo spoznali postopek kuhanja oglja, razgibana pokrajina pa nam bo odkrila tudi bogato kulturno in sakralno dediščino.
 
Pismo meseca
Kaj bom počel vse življenje?
Poklicani smo bili v življenje, dar nam je, zato težko razumem tiste, ki ta dar zavržejo ali v brezciljnem tavanju ne vejo, kaj bi z njim. Živimo tako hitro, da imamo čas za razmišljanje o vsem, o tehniki, zabavi, o sosedih, modi,... ne ustavimo pa se v tišini (ne znamo prisluhniti tišini, kot pravi Tone Pavček,"tišini zunaj in znotraj nas"), da bi se vprašali, kdo sem, kam grem, kako živim... Bi bilo potrebno kaj spremeniti? In ko pride tisti trenutek v tisti tišini, se zavrti film nazaj...
Srečni tisti, ki že zelo zgodaj vedo: "To bom postal in pika!" Ti gredo za tem ciljem in se ne ustrašijo nasprotovanj ob izbiri, niti težav ob študiju, niti izgubljenih let, ta notranji klic jih je usmeril v poklic in nedvomno bodo v tem poklicu najuspešnejši, predvsem pa srečni zaradi osebne izpolnitve. Ni hujše muke, če zjutraj vstaneš in se bojiš oditi v službo, ker....najdeš tisoč hudih zadev, ki te čakajo. V takih trenutkih ni slabo pomisliti na tiste, ki kljub izobrazbi ne najdejo službe, ki ne vedo, kako naj zapolnijo dan. če pomisliš nate, si ozdravljen, hvaležen za vsako urico trdega dela ob sodelavcih, ob stroju, pri knjigah. Veš, kaj pomeni beseda hvala. Ker je ta poklic klic, lahko vztrajaš tudi, ko je zelo hudo, piše Milena.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Obletnica meseca
Hinko Smrekar
Karikatura (it. caricare - nakladati, pretiravati) je v likovni umetnosti risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe, prikazanega dogodka ali družbenih razmer, večinoma satirična, humoristično kritična ali posmehljiva. Znana je bila že v antiki, kot samostojna umetniška oblika se je razvila v 18. stoletju. Med najpomembnejše karikaturiste pri nas spada risar in slikar Hinko Smrekar, rojen pred 120 leti. Po bednem in bohemskem življenju je bil podoben Ivanu Cankarju, s katerim ga je vezalo iskreno prijateljstvo in opremil je številna njegova dela.
 
Priloga
Slovenski denar
Slovenci vse do osamosvojitve leta 1991 nismo imeli lastnega denarja, ki je eden "razpoznavnih znakov" samostojne države. Vedno so nam ga kovali in tiskali tujci ali pa smo si ga morali z njimi deliti. Z osamosvojitvijo smo končno dobili tudi prvo zares svojo valuto - tolar. Po vstopu naše države v Evropsko skupnost se bo naš tolar moral umakniti evru, vendar bo še nekaj časa (do leta 2007) ostal redno plačilno sredstvo pri nas. Slovenski tolar je po obrazih ljudi, upodobljenih na bankovcih, povezan z našo kulturno zgodovino, zato je prav, da ga pobliže spoznamo.
 
Slike govorijo
Družina - pot Cerkve in naroda
Svoje stoto apostolsko potovanje po svetu v službi evangelija je papež Janez Pavel II. posvetil Hrvaški, ki jo je obiskal že tretjič. Na reškem letališču na otoku Krku ga je pozdravil hrvaški predsednik Stipe Mesič. S Krka na Reko so svetega očeta pripeljali s katamaranom - na vseh potovanjih je bila to njegova prva vožnja z ladjo po morju. Na Reko je prispel 5. junija in se nastanil v bogoslovnem semenišču. Od tam je 6. junija poletel v Dubrovnik, kjer je razglasil hrvaško blaženo (glej str. 16). V starem mestu ga je obdal "špalir" navdušenih src, pred stolnico so mu zapeli prvoobhajnci. Papež je svoje zadovoljstvo izrazil z blagoslavljajočo kretnjo. - Največja množica (okoli 230.000) se je zbrala ob papežu na športnem letališču pri Osijeku v Slavoniji, "žitnici Hrvaške". Papež je govoril tudi o pomembnosti poljedelstva. Srečal se je tudi s predstavniki Srbske pravoslavne Cerkve. V "zasebni" obliki je obiskal znamenito Strossmayerjevo katedralo v Djakovu in si tam nadel "šokački" (slavonski) klobuk.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Na obisku
Lončarstvo
Arheološke najdbe potrjujejo, da je lončarstvo tudi na Sovenskem ena najstarejših obrti. Zelo je bilo razširjeno v Prekmurju. Še po drugi svetovni vojni je bilo v Filovcih Pri Bogojini nčarsko zadrugo 47 lončarskih delavnic. Preden je industrijska posoda vseh vrst in iz različnih materialov izpodrinila domači lončarski izdelek, so bili Filovci pravo lončarsko naselje. Glino so dobivali z goric, z nje oblikovali svoje izdelke, katere so žgali v domačih pečeh, postavljenih nedaleč od hiše. Od vse množice Filovskih lončarjev zdaj dela samo še eden: lončar Alojz Bojnec.
 
Življenje uči
Pot nekega narkomana
"Pet let komune mi je dalo moč, da grem naprej, prek vseh težav, ki se vedno znova pojavljajo v življenju. Kljub brodolomom lahko vztrajam. Podzavestno čutim zaupanje vase, ker so mi zaupali drugi. Ni mi žal za nobeno iglo, ki sem si jo zapičil, ker danes lahko pomagam drugim, žal mi je pa za tiste, ki končajo, kot bi skoraj končal sam. Vsakega je škoda in preveč je trpljenja. - Začelo se je pri trinajstih leti, ko sem s kolegi v življenju prvič napil. Končali smo sedmi razred, hoteli smo biti vsaj taki frajerji, kot oni iz osmega, ki so praznovali konec šole. Ko me je oče videl, pijanega je znorel, takoj mu je bilo jasno, kaj je z mano, zagrabil me je in vrgel v banjo. Že prvič sem se opravičeval s tipičnimi narkomanskimi izgovori, da nič ne vem, da so mi podtaknili, da sem pil samo kokakolo... pripoveduje Tomo.
 
Pričevanje
Ni ljubezni brez trpljenja!
Med svojim tretjim pastirskim obiskom na Hrvaškem je papež Janez Pavel II. 6. junija 2003 med slovesno mašo v dubrovniški luki Gruž razglasil za baleženo redovnico Marijo od Razpetega Jezusa Petkovič, rojeno na otoku Korčula, ustanoviteljico redovne družbe Hčera usmiljenja. Določil je, da se njen spomin "na krajih in po ustaljenih kanonskih predpisih" obhaja vsako leto 9. julija, na dan njenega rojstva za nebesa. V svojem življenju je veliko trpela in prizadevala si je lajšati trpljenje drugih. Uresničevala je, kar je govorila: "Ni ljubezni brez trpljenja, ni žrtve brez ljubezni."
 
Predstavljamo vam
Gospod premika pero
Petje gospelov povezujemo s temnopoltimi pevci, a je ta glasba v Ameriki priljubljena tudi med belci. Pevci countryja so v obdobjih največje skesanosti peli Gospodu, mu pisali nove pesmi in si skušali z ubranim petjem nabožnih besedil zaslužiti odpuščanje grehov. Hank Williams je nekoč rekel: "Vzamem pero, Bog pa ga začne premikati". Kratko zgodovino countryjevskega gospela bi lahko začeli z zapisom o glasbi iz leta 1940. Teksaška skupina The Chuck Wagon Gang je začela nastopati leta 1936, na začetku je izvajala kavbojske pesmi, balade in druge zvrsti countryja, kmalu pa je ugotovila, da se njeni poslušalci najbolj odzivajo na pesmi country gospela, in začela dosledno izvajati nabožne skladbe. Zgodovinarji pravijo, da gre za najbolj priljubljeno zasedbo country gospela vseh časov. D.P. 'Dad' Carter in njegovi otroci so snemali celih štirideset let in arhiv založbe ARC/Columbia obogatili z naravnost veličastno zapuščino Bogu predanih pesmi. Skupina je tudi v obdobju elektrificiranih glasbil ohranila tradicionalni slog gospelovskega petja in odločilno vplivala na današnji country gospel in gospel rock.
 
Šola za zakon
Najin prosti čas
Danes hitrica življenja jemlje človeku čas, da bi se lahko bolj zavedel samega sebe in tistih, ki so mu blizu. To še posebej; občutijo poročeni ob mnogih obveznostih, ki so še posebej povezane z otroki. Zato je zelo dobro, če si skušajo priboriti nekakšen urnik ali razpored dejavnosti, ki ne izključujejo časa tudi za sebe in drug za drugega. Fant in dekle, ki se mislita ob svojem času poročiti, lahko že prej vadita to umetelnost razporejanja časa in umeščanja v svoje življenje tudi trenutke sproščanja. Kako to storiti za vsakega posebej in kako za oba skupaj?
 
Internet
Končno!
Smo na dolgih vročih počitnicah. Vsi smo jih zaslužili. Sicer se jim marsikdo odreče zaradi dodatnega zaslužka, marsikdo nanje še čaka, marsikdo jih ne more dobiti, ampak večina se lahko veseli novega poletja in časa, ki ga med drugim lahko tudi pametno izkoristimo. Dobra knjiga, kup revij, ki smo si jih nagrmadili za "takrat, ko bo več časa", morje, hribi, prijatelji in še mnogo pozabljenega čaka na nas. Pa vendar se mogoče bojimo, da bomo na koncu zopet vzdihovali, da nismo nič zanimivega, koristnega, skratka "pametnega" počeli. In kaj nam predlagajo na internetu?
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Pisma
Posvetiti se moram njemu!
Stara sem osemnajst let in letos sem se morala odločiti, kam se bom vpisala, na katero fakulteto. Vpisala sem se na teološko. Vedno sem čutila, da mi v osamljenosti pomaga samo zatočišče pri Bogu. Vedno sem se obrnila nanj in ga prosila, naj mi pove, če je to zame prava pot - posvetiti se Njemu, biti redovnica. Naletela sem na problem. Oče mi je zabičal, da na kaj takega ne smem niti pomisliti in da se moram takoj izpisati in se prepisati na drugo fakulteto. Drugače ne bom smela študirati! Ne vem, kako naj jim dopovem, da je to edina pot. Nikoli nisem norela za fanti - mislim na osebni stik, zaljubljenost. Rada bi pomagala ljudem, mislim, da je najlepši stik z ljudmi prek pogovora. Poznala sem skupnost redovnic, ki so me s svojim delovanjem prepričale, da je biti povezan z Bogom nekaj najlepšega, prav tako naš duhovnik, ki mnogo pomeni ljudem, ker se lahko zatečejo k njemu ob različnih stiskah. Ljudje in okolica mojo odločitev različno sprejemajo, nekateri me sprejemajo, drugi, teh je kar precej, se mi posmehujejo in me gledajo postrani, piše Pavlina.
 
Gremo v gore
Velika Zelnarica
Dolina Triglavskih jezer je v planinski sezoni eden najbolj želenih in obiskanih gorniških ciljev. Dostop je razmeroma enostaven, če pa se z avtomobilom povzpnemo na eno izmed bohinjskih planin, je tudi višinske razlike le nekaj sto metrov. In prav to marsikoga spodbudi, da se za dan ali dva odlepi od vsakdanjega življenja in se v občudovanju narave vsaj za nekaj trenutkov povrne k svoji prvobitnosti. Kljub gostemu prometu na poteh ob jezerih lahko najdemo mirnejše steze in vrhove ter tako združimo lepoto in oddih. Da pot ni pretežka, si lahko izberemo stezo mimo Planine pri Jezeru, priporoča Izidor Šček.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Uvodnik | Pismo meseca | Gost meseca | Šola za zakon | Vroča tema | Obletnica meseca
Preizkušani | Slike govorijo| Psihoterapevt svetuje | Pričevanje | Na obisku | Priloga
Moj pogled | Šport | Glasba | Internet | Film | Potopis | Življenje uči | Veroučne strani
Predstavljamo vam | Spoznajmo svetnika | Vabilo na pot | Gremo v gore
Copyright (c) 1996 - 2003 TD Ognjišče.
Razmnoževanje ali uporaba besedila ali dela besedila je prepovedana,
razen ob pisnem soglasju TD Ognjišče.