|























|
|
| Uvodnik |
|
Poletel
bi!
|
Počitnice!
Kako čudovita beseda! Nič več drgnjenja šolskih klopi, pač pa
sinji valčki, veter v laseh na gorskih grebenih ali vsaj po kolesarskih
stezah, da ne govorimo o večjih zajemih po daljnjih deželah, po
bučnih velemestih, tisočletnih zgodovinskih spomenikih, po osamljenih
tihomorskih otokih z vihrajočimi palmami in s presunljivo drugačno
glasbo temnopoltih domačinov... Drugačni svetovi, drugačne kulture,
drugačni ljudje...
Povej mi, kaj sanjaš - in povedal ti bom, kaj si in kaj boš postal.
So pa sanje, ki so najbolj resnične. Najbolj oddaljene in hkrati
najbližje. Združujejo najlepše pokrajine Božjega kraljestva, ki
pa sploh ni daleč: je med vami (Lk 17, 21). V te daljave pa se
odpravimo - na duhovne vaje. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Gost
meseca |
|
Internetna
novomašnika
|
"Potem,
ko sem se odločil, da bom postal duhovnik, sem se poslovil od
interneta. Mislil sem si, da se ne bom več ukvarjal z njim,"
se svoje odločitve za duhovništvo spominja letošnji kapucinski
novomašnik Matej Nastran. Pa se je zgodilo drugače. Kmalu je spoznal,
da lahko s pomočjo interneta oznanja evangelij. Do podobnega spoznanja
je prišel tudi frančiškanski novomašnik Janez Papa. Oba mlada
duhovnika druži nov način oznanjevanja evangelija. Zato sta v
juliju, mesecu novih maš, naša gosta. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Moj
pogled |
|
Drago
Mislej - Mef
|
Vsako
poletje se pojavi melodija, napev, ki si ga vztrajno žvižgamo.
Tudi letos verjetno ne bo nič drugače. V poletnih mesecih, ki
dišijo predvsem po dopustih, je glasba hvaležna tema, saj se "zgodita"
oba resna festivala popularne glasbe pri nas. Tokrat gostimo ime,
ki vsako leto pobira nagrade za najboljše besedilo - Drago Mislej
Mef. Z njim sem se pogovarjal o glasbi in besedilih, ki so pri
nas šibka točka te industrije. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Preizkušani |
|
Več
kot pol stoletja
sem služboval na Krasu
|
Duhovnik
Franc Krapež je kar 54 let, kar pomeni ves čas aktivnega duhovniškega
delovanja, preživel na Krasu. Proti koncu vojne, leta 1944 je
prišel na Veliki Dol in od tam, pozneje pa iz Komna, upravljal
tudi po pet župnij. Nekaj časa je, sicer s pomočjo kaplana, svoje
duhovniško poslanstvo opravljal tudi z berglami, dokler ni pred
tremi leti moral v duhovniški dom v Šempeter, kjer uživa zaslužena
leta pokoja. |
| |
|
| Psihoterapevt
svetuje |
|
Sami
na morje
|
Bogdan
Žorž piše o čisto "svobodnih" počitnicah. Mnogi mladi
si jih zamišljajo kar kot vrhunec svojega mladostniškega doživljanja:
iti s prijatelji na morje, ali kar nekam na potovanje v neznano,
kar tako!
Tudi Nina je premlevala to idejo nekaj mesecev! Letos končuje
osmi razred, v šoli nima posebnih težav. Doslej je vsa leta šla
s starši na počitnice, kak teden pa je preživela tudi na počitniškem
taboru. Letošnje počitnice pa si je zamislila kot "čisto
prave" počitnice na morju, sama, s svojimi prijatelji, v
nekem kampu s šotori. Staršev pravzaprav niti ni povprašala -
ampak jih je o tej svoji ideji le "seznanila" - tako,
da ne bodo presenečeni, ali da ne bodo delali kakih svojih načrtov!
Menila je, da je s končano osemletko pač že dovolj zrela in odrasla,
da kakršnakoli debata na to temo sploh ne pride v poštev. Seveda
sta bila starša ob tem zbegana. Sprva sicer ne - menila sta, da
je to pač neka ideja "kar tako", in da bodo stvar že
uredili. A Ninina stališča so bila le vse bolj trdna - in starša
sta se odločila, da poiščeta pomoč. Kako je svetoval psiholog? |
| |
|
| Spoznajmo
svetnika |
|
Sv.
Marjeta, Krištof...
|
Julija
se spominjamo svetih bratov Cirila in Metoda, apostolov Slovanov
in sozavetnikov Evrope, ki ju upodabljajo skupaj z odprto knjigo;
zelo pomemben svetnik tega meseca je tudi sv. Benedikt, začetnik
zahodnega meništva in zavetnik Evrope, ki ga uporabljajo skupaj
s sestro Sholastiko; goduje tudi sv. Marjeta Antiohijska, mučenka
med Dioklecijanovim preganjanjem, ki jo upodabljajo z zmajem -
hudičem, ki ga ima na verigi; proti koncu julija (24.) pa goduje
sv. Krištof, ki ga upodabljajo kot velikana, ki brede čez deročo
reko in na rami nosi dete - Kristusa. |
| |
|
| Veroučne
strani |
|
Ne
nečistuj!
|
Presežimo
miselnost, po kateri si lahko čist in neomadeževan, ne da bi gojil
vse tiste kreposti, ki naredijo življenje veliko in lepo. Ne morem
biti čist, hkrati pa neobčutljiv do drugih, malenkosten, nepristen,
len, hudoben ... Ne morem pri šesti zapovedi zleteti v nebo, pri
devetih pa ostati pri tleh. čist človek brez pristnosti, plemenitosti,
pravičnosti, ljubeznivosti... ne more obstajati. Tisti, ki bo
vse to imel, ne bo nikoli zabredel v razuzdanost in se ne bo mučil
z moralo centimetra in tehtnice, s katero se velikokrat srečujemo
v našem življenju in v nas vzbuja negotovost in tudi občutek krivde:
"Tu smeš dati poljub, tam ne. Tu se lahko dotakneš, tam ne.
Ta del telesa smeš videti, onega drugega ne. Tja lahko gledaš,
nižje pa ne. Krilo ne sme iti krajše kot do sem. Izrez na obleki
ne sme biti globlji kot do tja." čistosti srca ne moreš skrčiti
zgolj na to, da ne smeš gledati golih žensk, pornografskih filmov,
spolnosti na spletu...čisto je srce, ki sprejme čistost Boga,
ki gleda na svet, nase, na svoje telo z očmi Boga. Nikoli ne smemo
reči ne, ne da bi znali pokazati na da, h kateremu vodi ta odpoved.
|
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Glasba |
|
Gušti
in Polona
|
Videospot
s Polono in Guštijem nam je že pozimi zbujal apetit po morju.
Sedaj je poletje končno tu in že lep čas je na policah nekoliko
nenavadna plošča Dolce vita (Sladko življenje). Na njej različni
pevci in pevke pojejo skladbe Guštija, je to Miha Guština, starega
mačka rock odrov, člana in avtorja mnogih uspešnic "nekdaj
kultne" rock skupine Big foot mama. Ploščo je produciral
Žare Pak, zveni prijetno moderno in zelo poslušljivo. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Film |
|
Ljubezen
v mesečini
|
Smrt
vsakega človeka predstavlja določen šok za človeško družbo. Še
posebej za sorodnike žrtve. Uboj je eden najhujših zločinov, ki
črnijo človeško zgodovino. Še posebej v civilizirani sodobni družbi.
Nasilna smrt mlade ženske, ki je tik pred poroko, pa ob vsem skupaj
pomeni predvsem nepredstavljivo bolečino za njene bližnje. Še
posebej takrat, ko gre za nenaklepen uboj in se človek zaman sprašuje
po vzroku.
Dobro odigrana drama, v kateri liki skozi zgodbo boleče dozorijo
in pridejo do odrešilnega spoznanja. Tako lahko prebolijo nenadno
smrt drage osebe in znova postavijo svoje življenje na noge. Dobro
odigrana čustvena drama, v kateri blestita predvsem Susan Sarandon
in odlično izbrana glasba. Poleg tega velja poudariti, da Ljubezen
v mesečini nemoreče predstavi številne dileme, ki se odpirajo
ob smrti bližnjega, in nujnost po iskrenosti in odkritosrčnosti
v medsebojnih odnosih. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Potopis |
|
Marco
Polo, Arabci in Evropejci
|
"Po
nepričakovanem, a zanimivem in tudi poučnem jordanskem postanku
sva vendarle dočakala nadaljevanje poti na Šrilanko. Predvsem
nekoliko starejše generacije so včasih ta otok, ki leži južno
od Indije v indijskem oceanu, poznale po imenu Ceylon. Toda ne
le ime, tudi gospodarje je ta otoček, ki meri za približno tri
Slovenije (a ima skoraj dvajset milijonov prebivalcev, tretjino
mlajših od 15 let!), pogosto menjal. Arabski in evropski trgovci,
Portugalci, Nizozemci in Angleži, so se v časih svoje pomorske
nadvlade ustavljali tu in si gradili svoje postojanke in utrdbe.
Verjetno jih niso privabljale le dolge peščene plaže, pisano rastlinstvo
in živalstvo in pomembni ostanki starodavnih prestolnic, zaradi
česar med drugim danes Šrilanka privablja obiskovalce. Tudi Marco
Polo verjetno otoka ni opisal kot enega najlepših kotičkov na
svetu zgolj zaradi prijaznih domačinov in brhkih mladenk. Bolj
verjetno so vsi ti možje občudovali številne vrste začimb, ki
jih je dajal ta tropski otoček in so jih lahko nato doma prodajali
za velike dobičke. Obisk kakega od začimbnih vrtov je še danes
pravzaprav nujen ritual na potovanju po Šrilanki..." začne
svoj potopis po Šrilanki Alen Brajnik
|
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Vabilo
na pot |
|
Oglarska
pot
|
Na
tokratni poti se bomo srečali z dejavnostjo, ki sega na Slovenskem
daleč v preteklost. Oglje je bilo nekdaj nepogrešljivo v železarstvu,
ki ima prazgodovinsko tradicijo. Največji razmah pa je oglarstvo
doživelo v 19. stoletju z razvojem fužinarstva. Spričo sodobnejših
načinov železarstva se je oglarjenje močno zmanjšalo, ni pa popolnoma
zamrlo. Ponekod pri nas še vedno živi. Prebivalci vasi Dole pri
Litiji in okoliških oglarskih vasic so zarisali Oglarsko pot,
na kateri pohodnikom z veseljem pokažejo, kaj so se naučili od
svojih dedov. Na zelo dobro označeni poti bomo spoznali postopek
kuhanja oglja, razgibana pokrajina pa nam bo odkrila tudi bogato
kulturno in sakralno dediščino. |
| |
|
|
 |
| Pismo
meseca |
|
Kaj
bom počel vse življenje?
|
Poklicani
smo bili v življenje, dar nam je, zato težko razumem tiste, ki
ta dar zavržejo ali v brezciljnem tavanju ne vejo, kaj bi z njim.
Živimo tako hitro, da imamo čas za razmišljanje o vsem, o tehniki,
zabavi, o sosedih, modi,... ne ustavimo pa se v tišini (ne znamo
prisluhniti tišini, kot pravi Tone Pavček,"tišini zunaj in
znotraj nas"), da bi se vprašali, kdo sem, kam grem, kako
živim... Bi bilo potrebno kaj spremeniti? In ko pride tisti trenutek
v tisti tišini, se zavrti film nazaj...
Srečni tisti, ki že zelo zgodaj vedo: "To bom postal in pika!"
Ti gredo za tem ciljem in se ne ustrašijo nasprotovanj ob izbiri,
niti težav ob študiju, niti izgubljenih let, ta notranji klic
jih je usmeril v poklic in nedvomno bodo v tem poklicu najuspešnejši,
predvsem pa srečni zaradi osebne izpolnitve. Ni hujše muke, če
zjutraj vstaneš in se bojiš oditi v službo, ker....najdeš tisoč
hudih zadev, ki te čakajo. V takih trenutkih ni slabo pomisliti
na tiste, ki kljub izobrazbi ne najdejo službe, ki ne vedo, kako
naj zapolnijo dan. če pomisliš nate, si ozdravljen, hvaležen za
vsako urico trdega dela ob sodelavcih, ob stroju, pri knjigah.
Veš, kaj pomeni beseda hvala. Ker je ta poklic klic, lahko vztrajaš
tudi, ko je zelo hudo, piše Milena. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Obletnica
meseca |
|
Hinko
Smrekar
|
Karikatura
(it. caricare - nakladati, pretiravati) je v likovni umetnosti
risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene
osebe, prikazanega dogodka ali družbenih razmer, večinoma satirična,
humoristično kritična ali posmehljiva. Znana je bila že v antiki,
kot samostojna umetniška oblika se je razvila v 18. stoletju.
Med najpomembnejše karikaturiste pri nas spada risar in slikar
Hinko Smrekar, rojen pred 120 leti. Po bednem in bohemskem življenju
je bil podoben Ivanu Cankarju, s katerim ga je vezalo iskreno
prijateljstvo in opremil je številna njegova dela. |
| |
|
| Priloga |
|
Slovenski
denar
|
Slovenci
vse do osamosvojitve leta 1991 nismo imeli lastnega denarja, ki
je eden "razpoznavnih znakov" samostojne države. Vedno
so nam ga kovali in tiskali tujci ali pa smo si ga morali z njimi
deliti. Z osamosvojitvijo smo končno dobili tudi prvo zares svojo
valuto - tolar. Po vstopu naše države v Evropsko skupnost se bo
naš tolar moral umakniti evru, vendar bo še nekaj časa (do leta
2007) ostal redno plačilno sredstvo pri nas. Slovenski tolar je
po obrazih ljudi, upodobljenih na bankovcih, povezan z našo kulturno
zgodovino, zato je prav, da ga pobliže spoznamo. |
| |
|
| Slike
govorijo |
|
Družina
- pot Cerkve in naroda
|
Svoje
stoto apostolsko potovanje po svetu v službi evangelija je papež
Janez Pavel II. posvetil Hrvaški, ki jo je obiskal že tretjič.
Na reškem letališču na otoku Krku ga je pozdravil hrvaški predsednik
Stipe Mesič. S Krka na Reko so svetega očeta pripeljali s katamaranom
- na vseh potovanjih je bila to njegova prva vožnja z ladjo po
morju. Na Reko je prispel 5. junija in se nastanil v bogoslovnem
semenišču. Od tam je 6. junija poletel v Dubrovnik, kjer je razglasil
hrvaško blaženo (glej str. 16). V starem mestu ga je obdal "špalir"
navdušenih src, pred stolnico so mu zapeli prvoobhajnci. Papež
je svoje zadovoljstvo izrazil z blagoslavljajočo kretnjo. - Največja
množica (okoli 230.000) se je zbrala ob papežu na športnem letališču
pri Osijeku v Slavoniji, "žitnici Hrvaške". Papež je
govoril tudi o pomembnosti poljedelstva. Srečal se je tudi s predstavniki
Srbske pravoslavne Cerkve. V "zasebni" obliki je obiskal
znamenito Strossmayerjevo katedralo v Djakovu in si tam nadel
"šokački" (slavonski) klobuk. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Na
obisku |
|
Lončarstvo
|
Arheološke
najdbe potrjujejo, da je lončarstvo tudi na Sovenskem ena najstarejših
obrti. Zelo je bilo razširjeno v Prekmurju. Še po drugi svetovni
vojni je bilo v Filovcih Pri Bogojini nčarsko zadrugo 47 lončarskih
delavnic. Preden je industrijska posoda vseh vrst in iz različnih
materialov izpodrinila domači lončarski izdelek, so bili Filovci
pravo lončarsko naselje. Glino so dobivali z goric, z nje oblikovali
svoje izdelke, katere so žgali v domačih pečeh, postavljenih nedaleč
od hiše. Od vse množice Filovskih lončarjev zdaj dela samo še
eden: lončar Alojz Bojnec. |
| |
|
| Življenje
uči |
|
Pot
nekega narkomana
|
"Pet
let komune mi je dalo moč, da grem naprej, prek vseh težav, ki
se vedno znova pojavljajo v življenju. Kljub brodolomom lahko
vztrajam. Podzavestno čutim zaupanje vase, ker so mi zaupali drugi.
Ni mi žal za nobeno iglo, ki sem si jo zapičil, ker danes lahko
pomagam drugim, žal mi je pa za tiste, ki končajo, kot bi skoraj
končal sam. Vsakega je škoda in preveč je trpljenja. - Začelo
se je pri trinajstih leti, ko sem s kolegi v življenju prvič napil.
Končali smo sedmi razred, hoteli smo biti vsaj taki frajerji,
kot oni iz osmega, ki so praznovali konec šole. Ko me je oče videl,
pijanega je znorel, takoj mu je bilo jasno, kaj je z mano, zagrabil
me je in vrgel v banjo. Že prvič sem se opravičeval s tipičnimi
narkomanskimi izgovori, da nič ne vem, da so mi podtaknili, da
sem pil samo kokakolo... pripoveduje Tomo. |
| |
|
| Pričevanje |
|
Ni
ljubezni brez trpljenja!
|
Med
svojim tretjim pastirskim obiskom na Hrvaškem je papež Janez Pavel
II. 6. junija 2003 med slovesno mašo v dubrovniški luki Gruž razglasil
za baleženo redovnico Marijo od Razpetega Jezusa Petkovič, rojeno
na otoku Korčula, ustanoviteljico redovne družbe Hčera usmiljenja.
Določil je, da se njen spomin "na krajih in po ustaljenih
kanonskih predpisih" obhaja vsako leto 9. julija, na dan
njenega rojstva za nebesa. V svojem življenju je veliko trpela
in prizadevala si je lajšati trpljenje drugih. Uresničevala je,
kar je govorila: "Ni ljubezni brez trpljenja, ni žrtve brez
ljubezni." |
| |
|
| Predstavljamo
vam |
|
Gospod
premika pero
|
| Petje gospelov povezujemo s temnopoltimi pevci,
a je ta glasba v Ameriki priljubljena tudi med belci. Pevci countryja
so v obdobjih največje skesanosti peli Gospodu, mu pisali nove
pesmi in si skušali z ubranim petjem nabožnih besedil zaslužiti
odpuščanje grehov. Hank Williams je nekoč rekel: "Vzamem
pero, Bog pa ga začne premikati". Kratko zgodovino countryjevskega
gospela bi lahko začeli z zapisom o glasbi iz leta 1940. Teksaška
skupina The Chuck Wagon Gang je začela nastopati leta 1936, na
začetku je izvajala kavbojske pesmi, balade in druge zvrsti countryja,
kmalu pa je ugotovila, da se njeni poslušalci najbolj odzivajo
na pesmi country gospela, in začela dosledno izvajati nabožne
skladbe. Zgodovinarji pravijo, da gre za najbolj priljubljeno
zasedbo country gospela vseh časov. D.P. 'Dad' Carter in njegovi
otroci so snemali celih štirideset let in arhiv založbe ARC/Columbia
obogatili z naravnost veličastno zapuščino Bogu predanih pesmi.
Skupina je tudi v obdobju elektrificiranih glasbil ohranila tradicionalni
slog gospelovskega petja in odločilno vplivala na današnji country
gospel in gospel rock. |
| |
|
| Šola
za zakon |
|
Najin
prosti čas
|
Danes
hitrica življenja jemlje človeku čas, da bi se lahko bolj zavedel
samega sebe in tistih, ki so mu blizu. To še posebej; občutijo
poročeni ob mnogih obveznostih, ki so še posebej povezane z otroki.
Zato je zelo dobro, če si skušajo priboriti nekakšen urnik ali
razpored dejavnosti, ki ne izključujejo časa tudi za sebe in drug
za drugega. Fant in dekle, ki se mislita ob svojem času poročiti,
lahko že prej vadita to umetelnost razporejanja časa in umeščanja
v svoje življenje tudi trenutke sproščanja. Kako to storiti za
vsakega posebej in kako za oba skupaj? |
| |
|
| Internet |
|
Končno!
|
| Smo na dolgih vročih počitnicah. Vsi smo jih zaslužili.
Sicer se jim marsikdo odreče zaradi dodatnega zaslužka, marsikdo
nanje še čaka, marsikdo jih ne more dobiti, ampak večina se lahko
veseli novega poletja in časa, ki ga med drugim lahko tudi pametno
izkoristimo. Dobra knjiga, kup revij, ki smo si jih nagrmadili
za "takrat, ko bo več časa", morje, hribi, prijatelji
in še mnogo pozabljenega čaka na nas. Pa vendar se mogoče bojimo,
da bomo na koncu zopet vzdihovali, da nismo nič zanimivega, koristnega,
skratka "pametnega" počeli. In kaj nam predlagajo na
internetu? |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
| Pisma |
|
Posvetiti
se moram njemu!
|
Stara
sem osemnajst let in letos sem se morala odločiti, kam se bom
vpisala, na katero fakulteto. Vpisala sem se na teološko. Vedno
sem čutila, da mi v osamljenosti pomaga samo zatočišče pri Bogu.
Vedno sem se obrnila nanj in ga prosila, naj mi pove, če je to
zame prava pot - posvetiti se Njemu, biti redovnica. Naletela
sem na problem. Oče mi je zabičal, da na kaj takega ne smem niti
pomisliti in da se moram takoj izpisati in se prepisati na drugo
fakulteto. Drugače ne bom smela študirati! Ne vem, kako naj jim
dopovem, da je to edina pot. Nikoli nisem norela za fanti - mislim
na osebni stik, zaljubljenost. Rada bi pomagala ljudem, mislim,
da je najlepši stik z ljudmi prek pogovora. Poznala sem skupnost
redovnic, ki so me s svojim delovanjem prepričale, da je biti
povezan z Bogom nekaj najlepšega, prav tako naš duhovnik, ki mnogo
pomeni ljudem, ker se lahko zatečejo k njemu ob različnih stiskah.
Ljudje in okolica mojo odločitev različno sprejemajo, nekateri
me sprejemajo, drugi, teh je kar precej, se mi posmehujejo in
me gledajo postrani, piše Pavlina. |
| |
|
| Gremo
v gore |
|
Velika
Zelnarica
|
Dolina
Triglavskih jezer je v planinski sezoni eden najbolj želenih in
obiskanih gorniških ciljev. Dostop je razmeroma enostaven, če
pa se z avtomobilom povzpnemo na eno izmed bohinjskih planin,
je tudi višinske razlike le nekaj sto metrov. In prav to marsikoga
spodbudi, da se za dan ali dva odlepi od vsakdanjega življenja
in se v občudovanju narave vsaj za nekaj trenutkov povrne k svoji
prvobitnosti. Kljub gostemu prometu na poteh ob jezerih lahko
najdemo mirnejše steze in vrhove ter tako združimo lepoto in oddih.
Da pot ni pretežka, si lahko izberemo stezo mimo Planine pri Jezeru,
priporoča Izidor Šček. |
| Celotna
vsebina(.pdf oblika) |
|
|
 |