Vsebina 3. številke letnika 2004.

Za pregledovanje in prebiranje vsebine posameznih rubrik internetne izdaje Ognjišča potrebujete Acrobat Reader 4.0 ali novejši!

Gost meseca
Bog nas je rešil, ker smo potrebni ubogim
Ko boš naredil samo nekaj korakov po Don Boscovem mladinskem centru v predmestju kongoškega mesta Goma, bo k tebi pritekel kakšen otrok in te prijel za roko. Za njim se bo vsula še gruča drugih. Ne bodo te spustili, dokler jih ne boš vsaj blago pobožal. Če jim boš dal bombon, se tudi ne bodo branili. Ko sem se spraševal po "vsiljivosti" teh otrok, mi je prišlo na misel trpko spoznanje: "Pa saj teh otrok starši niso nikoli pobožali. Sirote so!" Od kod so vsi ti otroci, ki za Danilom Lisjakom v centru in v mestu kličejo: "Per Danilo!" (oče Danilo) smo vprašali misijonarja samega.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Vroča tema
Vlada hoče enega otroka
Prav je, da v mesecu, ko je potrebno oddati davčno napoved, spregovorimo o novem zakonu o dohodnini. Zakon, ki zaobjema vrsto področij, se je dotaknil tudi teme davčnih olajšav za otroke in izračuna minimalnih stroškov za otroka. Iz predloga je razvidno, da je vlada predlagala 13,8-odstotno olajšavo za prvega otroka, ki je bila sedaj 10-odstotna. Za vsakega nadaljnjega otroka bi potem bilo povišanje olajšave za 1-odstotek, kar je sedaj 5-odstotkov. Pri družini s štirimi otroki pridemo tako med staro in novo ureditvijo do negativne razlike skoraj 10-odstotkov pri davčni olajšavi. To lahko pri nekaterih družinah pomeni izgubo v višini enomesečnega osebnega dohodka na letni ravni. Tak odnos do družin z več otroki gotovo ne kaže posebne skrbi nad našo rodnostjo in demografskimi problemi. Stališče Ministrstva za finance je z vidika temeljnih ciljev in željenih finančnih učinkov res namenjeno izboljšanju položaja večine slovenskih družin, saj je 91 odstotkov družin z enim ali dvema otrokoma. Zanimivo, da se vlada s tem predlogom tako očitno postavlja na stran večine, čeprav zmeraj poudarja pravice manjšine. Ali ne bi bilo prav, da bi, ko gre z avprašanje rodnosti in števila otrok, vlada pomagala in dodatno nagradila starše, ki se odločijo za več otrok? Na ta način, bi lahko dolgoročno pričakovali, da bi se več staršev odločali za večje število otrok.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Moj pogled
Štefka Drolc
"Vesela sem, da sem imela dovolj daru in sreče, da sem stopila v igralski poklic, ki me je izjemno mikal, pa tudi, da sem znala potrpeti in trdo delati, da sem uspela. Nekatere vloge sem čutila s srcem, z žilami, z razumom, do drugih pa sem morala dokopati," pravi Štefka Drolc, odlična igralka in žena, ki je v življenju izkusila lepe stvari, a tudi težke, in zna iz tega živeti.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Preizkušani
Od mladih nog v ustanovah za slepe
Elizabeta ni uživala topline domačega ognjišča. Komaj sedemletna je odšla od doma, potem pa dom našla v raznih ustanovah. Tudi če bi bile te še tako prijazne, so bili neprijazni časi, v katerih je tam živela. Med vojno je težko še zdravemu človeku. Samo predstavljamo si lahko, koliko težje je slepemu. O teh težavah in o tem, kako ji je vera dajala življenjskega poguma, bo spregovorila slepa Elizabeta. Elizabeta Pohorec sedaj uživa zaslužen pokoj v Centru slepih in slabovidnih v Stari Loki. Vesela je, da ima svojo sobo. ťVelikokrat se zgodi, da ne najdeš razumevajoče sostanovalke. Videči težko razume slepega. Imam majhno stanovanje, a je moje in tega sem vesela. Sedaj že 13 let bivam v njem,Ť pravi hvaležno Elizabeta. V Center je prišla že leta 1953 in 4. novembra lani je praznovala 50-letnico bivanja v domu.y

Psihoterapevt svetuje
Sem že odrasla, ali sem še otrok?
Zadnje čase sem se srečal s celo vrsto mladih med 20. in 30. letom. Kar nekaj skupnega imajo vsi ti mladi, posebej opazni pa so problemi, s kateri se obremenjujejo sami in njihovi starši. Prav vsi ti mladi so na neki način urejeni, nimajo problemov ne z drogo, ne z asocialnim vedenjem v klasičnem smislu. Vsi so bili bolj ali manj resno vključeni v šolanje, a so nekje na poti do zaključka, praviloma tik pred zaključkom - obtičali. Vsem je skupno, da nikakor ne morejo dokončati šole in se osamosvojiti, pravzaprav že kar nekaj časa nič ne naredijo za to, da bi to šolanje zaključili, in tako nekako "lebdijo", bolj ali manj doma, v brezdelju, in v prepirih s starši, ki počasi izgubljajo potrpljenje.

Naša mati praznuje
Marijino oznanenje
"Kolikor Gospodovi prazniki zadevajo skrivnost učlovečenja, ne morejo iti mimo božje matere Marije, ki je s to skrivnostjo tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin praznik," je ob predstavitvi Gospodovega oznanjenja zapisal dr. Anton Strle. 25. marec je bil prvotno Gospodov praznik, že v 7. stoletju so ga napravili za praznik deviškega božjega materinstva. Pred koncilsko preureditvijo svetniškega koledarja je bil 25. marec praznik Marijinega oznanjenja. Zakaj je nastavljen prav na 25. marec? Gotovo je bila hotena razdalja devetih mesecev: od spočetja do rojstva Otroka, ki ga slavimo na božič, 25. decembra. V ljudski pobožnosti se je ta praznik hitro uveljavil, predvsem zato, ker zvonovi naših cerkva trikrat na dan - zjutraj, opoldne in zvečer - naznanjajo skrivnost oznanjenja in učlovečenja. Po Marijinem materinstvu je posvečeno materinstvo vseh človeških mater, zato na današnji praznik obhajamo krščanski materinski dan.

Veroučne strani
Blagor žalostnim...
Prej ali slej potrka trpljenje tudi na vrata našega doma. Vstopi tudi, ko ni povabljeno. Vedno je to "atentat" na našo željo in pravico, da bi bili srečni in kar prehitro postane sestavni del našega življenja. Nihče ne pride na ta svet in ne odide od tod, ne da bi imel tako ali drugačno osebno izkušnjo trpljenja. In ni ga denarja ali bogastva, s katerim bi se lahko odkupili in za vedno pregnali bolečino in žalost. Nekateri ga sprejemajo pasivno in se niti ne trudijo, da bi ga odgnali, drugi se mu upirajo z vsemi močmi in ga nikakor nočejo sprejeti, spet drugi mu hočejo dati neki pomen, ga osmisliti. Večino pa trpljenje "skrega z Bogom", saj je po njihovem on kriv za vse nesreče, ki zadenejo dobre in slabe, nedolžne in krive. Trpljenja in bolečine pa nikakor ni iznašel On. Nič nima namreč skupnega s črno kroniko, ki jo podpisujejo ljudje brez srca in brez pameti; ljudje, ki ubijajo zato, da bi si prisvojili nekaj sto tolarjev; zato, ker hočejo zadovoljiti svojo strast po hitri in drzni vožnji, ... Res pa je, da Bog trpi z nami. Svojega Sina je poslal na križ, da bi nam vsem pokazal, kako nas ljubi in želi potolažiti tiste, ki trpijo. In njegov Sin je imel kljub izkušnji trpljenja pogum, da je blagroval žalostne in to tudi utemeljil v vsakdanjem življenju - tudi danes. Najprej zato: ker se je boril proti trpljenju z vsemi svojimi močmi; potem zato: ker je dal neki nov smisel temu zlu, ki mu skoraj ni mogoče uiti in ga je rešil obupa; končno zato: ker je pokazal da Bog stoji ob strani tistemu, ki trpi in ga tolaži.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Glasba
Natalija Verboten
Ema se je zame v nedeljo zvečer zaključila. Izredno sem vesela in srečna velike podpore publike, ki je glasovala zame, ter vzdušja v dvorani med samim nastopom. S polemikami po prireditvi se ne obremenjujem, ker nima smisla,Ť je potegnila črto čez Emo Natalija Verboten. Reči za Natalijo, da je priljubljena, je dobesedno varčevati z besedami. Tako kot imamo Slovenci radi Natalijo, ima ona rada nas. Na Emi je pela v angleščini; jeziki jo sicer veselijo, vendar ni razloga za preplah: ťDobila sem že ponudbe iz Nemčije in Srbije, ampak, če želiš delati kariero tujini, se moraš preseliti. V Sloveniji, je odlična publika in se krasno počutim, vedno se zabavamo, imam veliko nastopov, in nimam želje, da bi šla kam drugam.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Film
Poslednji samuraj
Poslednji samuraj prikazuje življenje junaka ameriške državljanske vojne, stotnika Nathana Algrena (Cruise), ki se po končani vojni sooča z eksistenčno krizo. Svoje razočaranje in mučne vojne spomine utaplja v pijači. Nova priložnost pa se mu ponudi, ko mu bivši vojaški kolegi ponudijo dobro plačano službo na Japonskem, kjer naj bi cesarjevo vojsko izuril za boj proti upornim samurajem. Algren službo sprejme in se odpravi na Japonsko, ki se v tem času naglo modernizira in prevzema navade Zahoda. Vodja upornih samurajev je karizmatični vodja Katsumoto (Ken Watanabe), ki se ne strinja s politiko skorumpiranih cesarjevih svetovalcev oziroma s prehitrim vdorom zahodnjaških navad ter posledičnim ukinjanjem stare japonske tradicije. Algren že v prvem spopadu z upornimi samuraji zaradi slabe pripravljenosti cesarjeve vojske konča v ujetništvu. Katsumoto ga tako odpelje v svojo vas, kjer Algren preživi celotno zimo in počasi spoznava izginjajoče samurajske navade in vzhodnjaško filozofijo.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Potopis
Kulturni center Indonezije
Če lahko kateremu indonezijskemu mestu pripnemo vzdevek kulturna prestolnica, je to Yogyakarta na Vzhodni Javi. Morda ima za tak razcvet zasluge bližnji vulkan Merapi, ki s svojimi izbruhi mineralov in fosfatov omogoča izredno rodovitno prst. Riž rodi trikrat letno, ljudem pa ni treba skrbeti le za golo preživetje kot marsikje drugje. Yogyakarta je tudi univerzitetno mesto, v očeh vseh Indonezijcev pa simbol odpora proti kolonizatorjem, saj je bilo prav tu središče osvobodilnega boja proti Nizozemcem. Še vedno ga vodi sultan iz svoje palače, kratona. Mesto je tako izvzeto iz oblasti centralne uprave in parlamenta. Največ losmenov (cenejših prenočišč), restavracij in trgovinic je mogoče najti v predelu Sosro. Bil je že večer in v turističnem centru so nam povedali za menda zadnji prosti losmen, na poti pa smo naleteli na domačina, ki se je ponudil, da nam bo sam pomagal nekaj najti. Po eni uri smo z njim obupali, saj nas je vozil samo okrog svojih prijateljev, ki so imeli resnično zanemarjene ali pa zelo drage sobe. Listek z našim naslovom ni nič pomagal, delal se je, da nas ne razume. Vrnili smo se na turistične informacije, kjer so nam še enkrat natančno razložili pot.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Vabilo na pot
Pokluška pot
Triglavski narodni park (TNP) letos praznuje osemdeset let, ko je bil na pobudo Muzejskega društva za Slovenijo (Odsek za varstvo prirode) in Slovenskega planinskega društva z najemom Doline Triglavskih jezer za dvajset let omogočen nastanek Alpskega varstvenega parka. Takrat je park obsegal približno 1400 ha. Tako se je rodil edini slovenski narodni park, ki je tudi eden najstarejših v Alpah. Danes TNP obsega 83.807 ha in v njem leži na višini med 1200 in 1500 m tudi Pokljuka, ki je največja planota Julijskih Alp. In ravno tej visoki planoti, porasli z obsežnimi, predvsem smrekovimi (97 %) gozdovi, tokrat namenjam našo pozornost. Po njej je namreč speljana nova parkovna in gozdarska učna pot, na kateri lahko spoznamo pokljuške gozdove, planine ter nekatere zgodovinske zanimivosti. Vsem, ki jih pot ne bo preveč utrudila, pa bomo navrgli še kaj drugega, saj Pokljuka s svojim prostranstvom nudi obilo možnosti še tako zahtevnemu pohodniku. Na Pokljuko lahko pridemo po cesti iz Jereke (Bohinj) ali z Bleda, ki je tudi pozimi prevozna. Cesti se združita pri Mrzlem Studencu, od koder pelje glavna cesta mimo obrobja planine Goreljek do Rudnega polja. Pokljuška pot je dolga 7,5 km, za celotno pot, ki ni zahtevna, potrebujemo tri ure zmerne hoje. Začne in konča se pri informativni tabli na Mrzlem Studencu. Pot je označena z informacijskimi točkami. Kljub temu pa je zaradi številnih gozdnih cest in poti, ki so speljane na planoti, potrebna previdnost. Ob slabem vremenu je lahko sprehajanje po Pokljuki orientacijsko zahtevno. Sama Pokljuška pot v visokem snegu ni ravno primerna, zato se nanjo velja odpraviti v kopnih razmerah.

Pismo meseca
Jaz pa sem verjela v alkohol, v nič!
Jaz sem alkoholičarka, bulimičarka, Z vami želim deliti svojo radost, izjokati nečistočo in slaviti rojstvo. Živim z boleznijo odvisnosti. Vsak dan, vseh 24 ur na dan, do konca življenja. Sedaj živim! Govorim, pišem, veselim se, smejim, diham trezen zrak in molim... Dotaknil se me je Glas. Nekoč sem nekje omamljena plavala, nejeverna, razočarana nad seboj, ljudmi, svetom in nad Njim. Moja nečista sila me je pripeljala do končnosti; še iščem izgubljene delčke sebe, jih pobiram, sestavljam. O, kako pekli! Kako boli! Peče! Reže! Boli! Boli! Ati, kje je tvoja varna roka? Mamica, zakaj me ne objameš? Moja mladost je popačena. Sanjala sem, da so umrli vsi, ki sem si jih upala imeti rada, zato sem se morala ograditi, morala okameneti, morala otopeti, morala, morala...V mojem srcu ni bilo prostora za ljubezen, za Njega. Preobčutljivost, predovzetnost, agresija, impulzivnost, so prispevali doto k razvoju bolezni. Pri štirinajstih beg v svet prenajedanja in prisilnega izpraznjevanja. Hrana je bila prijateljica, tolažnica, mati in oče, in počasi največja sovražnica piše Tatjana.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Obletnica meseca
m. Elizabeta Kremžar
Pred petdesetimi leti, 12. marca 1954, je s tega sveta "odšla domov" mati Elizabeta Kremžar, redovnica uršulinka, najboljša slovenska religiozna pesnica. Živela je vsa v božjem svetu, zato so motivi njenih pesmi predvsem evharistični Bog in nebeška mati Marija. Kot je Prešeren izlil v Sonetni venec ljubezen do svojega ideala - Primčeve Julije, tako je ona zapela visoko pesem ljubezni svojemu nadzemskemu idealu, Kristusu, kar pove akrostih njenega Venca: Slava tebi, Jezus. In kot je Prešeren v Sonetih nesreče zajel vso globoko tragiko življenja, tako je hotela ona v Sonetih sreče izraziti vso svojo globoko srečo življenja v Bogu.

Priloga
Planica je največja
Pred sedemdesetimi leti (od 23. do 26. marca 1934) je bilo na skakalnici v Planici, zgrajeni po zamisli ing. Stanka Bloudka, mednarodno tekmovanje 14 skakalcev iz Norveške, Avstrije in Slovenije. Tedaj je Norvežan Birger Ruud dosegel planiški in svetovni rekord 92 metrov. Planica je postala največja skakalnica na svetu! Bloudkovi "velikanki", ki sta jo v petdesetih letih prejšnjega stoletja prehitela nemški Oberstdorf in avstrijski Kulm, se je leta 1969 pridružila nova velikanka bratov Gorišek, na kateri je bilo od 24. do 26. marca 1972 prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Na obeh planiških velikankah je bilo doslej doseženih 38 svetovnih rekordov; lani je Finec Matti Hautamaki pristal pri 231 metrih. Ali bo (je bila) ta rekordna daljava presežena na pravkar minulem svetovnem prvenstvu v dolini pod Poncami?

Slike govorijo
Škofijska gimnazija Šentvid
V šolskem letu 1993/94 je po 52 letih nasilnega prenehanja ponovno zaživela Škofijska klasična gimnazija v Šentvidu v Ljubljani. Nekdanja klasična gimnazija je imela ťpomembno kulturno, versko in državotvorno poslanstvoŤ pravi direktor zavoda sv. Stanislava dr. Anton Jamnik. To bogato tradicijo nadaljuje tudi danes zavod s svojo razvejano dejavnostjo. Nekaj jo prikazujejo tudi fotografije na teh straneh.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Na obisku
Materinski dom
Materinstvo je nekaj najlepšega na svetu. Spletajo se globoke vezi matere (in očeta) z otroki. Pa vendar so včasih še tako lepe stvari posejane s trnjem. Mnoga dekleta, ko zavejo, da bodo postale matere, se iz različnih vzrokov še ne čutijo pripravljene za to veliko nalogo. Ne vemo vedno, v kakšnih stiskah so ta mlada bitja, vemo pa, da je v stiski treba pomagati! Življenje je največji dar, zato je treba storiti vse, da ga ne zavržemo. V življenju se nam zgodijo stvari, ki jih morda mi nismo načrtovali, vedno pa se najde tudi možnost in pomoč. Ko je bila ustanovljena Slovenska Karitas, so kmalu spoznali, da je Karitas več kot zgolj posredovanje oblačil in hrane in da mora biti pomoč tudi bolj konkretna. Tako je na Škofljici zrasel prvi Materinski dom, namenjen nosečnicam, materam z dojenčki ali materam z majhnim otrokom, skupno pa jim je to, da so te žene in dekleta v socialni stiski. Podobnih domov, ki delujejo v okviru Karitas je sedaj po Sloveniji že pet (državna pa dva), prvi pa je bil prav materinski dom na Škofljici, ki smo ga tokrat obiskali.

Življenje uči
Drugačna od drugačnih
Morda ste jo kdaj srečali na sprehodu z družino in v zadregi povesili pogled. Ne zameri vam, saj ve, da ljudje težko sprejemajo drugačnost, pa čeprav se silno trudi, da bi živeli povsem običajno življenje. Če bi njeno življenjsko zgodbo poznali, bi ji zagotovo namenili dolg pogled, poln iskrenega občudovanja. Ana Mrak. Začetek njene drugačne zgodbe sega v čas, ko so zdravniki odkrili, da je obolela za cerebralno paralizo. Zaradi nje slabo vidi in je manj fizično spretna. Zaradi nje je postala "mamina maza", kar preveč skrbno varovana in nepripravljena za samostojno življenje. Zato je vanjo še toliko bolj zarezala mamina nepričakovana smrt, ki je boleče razkrila Anino nesamostojnost. Naslednjo življenjsko preizkušnjo je prinesel čas prve resne ljubezni. Pravzaprav edine, doživljenjske, saj še vedno traja.

Pričevanje
p. Placido Cortese
V Rižarni v Trstu, kjer so bili od jeseni 1943 do konca vojne nacistični zapori in kjer je bilo v krematoriju sežganih več tisoč žrtev, tudi mnogo Slovencev, je bil 15. novembra 2003 sklepni obred škofijskega dela postopka za razglasitev za blaženega p. Placida Corteseja. Ta mladi minoritski redovnik, doma z otoka Cres, je v letih 1942 -1944 z nadčloveškim pogumom reševal življenje mnogim slovenskim in hrvaškim jetnikom v koncentracijskem taborišču Chiesanuova pri Padovi. 8. oktobra 1944 sta ga ugrabila dva esesovska agenta. Odpeljali so ga v Trst, kjer ga je gestapo v bunkerju na Oberdankovem trgu strahovito mučil. Po mučeniški smrti 15..novembra 1944 so njegovo telo sežgali v krematoriju Rižarne.

Očetov imenitna dela
Toplarji
Kakor se ljudje povezujemo med seboj, da uresničujemo višje oblike življenja in aktiviramo nove moči, s katerimi se zoperstavimo viharjem vseh vrst tako to logiko razvoja vcepljamo v svoje bivalno okolje Samotna drevesa trosijo semena, da zraste gozd Tako nastajajo hiše, vasi in mesta. In tako se preproste oblike enojnih kozolcev stapljajo in vežejo v prava večnamenska gospodarska poslopja, v katerih je možno opravljati razna kmečka opravila in celo družabne in kulturne dejavnosti ter shranjevati orodja, vozove in pridelke. Vezanim kozolcem najbolj pogosto pravimo toplarji, pa tudi tribe, cibohi in stogi. Malokatera stvar tako izrazito razgalja identiteto človeka in pokrajine kot ta nepogrešljivi del klasičnega kmečkega gospodarstva, ki skupaj s hišo in hlevom obkroža kmečko dvorišče. Kjer je pokrajina strma in skopa, so toplarji strogo funkcionalni; ko hribi postanejo položnejši in planotasti, se tudi kozolci razbohotijo; da bi naposled tudi oni skupaj s človekom in njegovo poetično pokrajino zaigrali slavospev slovenski deželi.

Šola za zakon
Čistost
"Oba sva verna in že od nekdaj veva, da je krščanski ideal priti čist do oltarja. Velikokrat slišiva o tem drugačno mnenje, včasih celo od nekaterih, ki hodijo v cerkev. Sama še vedno želiva uresničiti ta ideal. Rada bi pa slišala močne razloge za tako odločitev," sprašujeta Sonja in Aljaž.

Internet
Nezaželena pošta
SPAM! Beseda, ki postaja vse bolj aktualna. In ki mi povzroča čedalje večje težave. Ko sem jo pred nekaj leti prvič slišal, si niti misliti nisem mogel, da bo danes tako popularna. Predstavlja namreč nenaročena reklamna sporočila, e-pošto, ki jo dobimo v svoj nabiralnik, a se niti nismo naročili nanjo, kaj šele, da bi pošiljatelja poznali. Seveda se je že včasih dogodilo, da sem dobil kakšno reklamo na dan, ampak kaj takega sem po možnosti komaj čakal, saj mi je popestrila delo za računalnikom, mogoče sem še kaj kupil. In posledično so podjetja zaslutila veliko priložnost ter začela z zasipavanjem s sporočili, saj so praktično zastonj in ne draga kot pri navadni pošti. Če pošljejo sporočilo na milijon naslovov, se kaj kmalu dogodi, da naletijo na kakšnega kandidata, ki gre na limanice, in namen je dosežen.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Šport
Vid Kavtičnik
Slovenski športni junaki meseca februarja so brez konkurence naši rokometaši, ki so se na "domačem" Euru 2004 s srebrno medaljo zapisali v zgodovino in si povrh priigrali še uvrstitev na Olimpijske igre (OI). Čeprav je naša ekipa delovala zelo enotno in so za uspeh zaslužni vsi, bomo vseeno nekoga izpostavili: 19-letnega Velenjčana Vida Kavtičnika: najboljše desno krilo v idealni sedmerici prvenstva; strelca, ki je bil s 40 goli na 8 tekmah najbolj učinkovit igralec "srebrnih"; mirnega fanta, ki mu na igrišču ne manjka živahnosti, odločnosti in borbenosti; rokometnega talenta, ki ga morda pri nas še nismo imeli; novo zvezdo slovenskega rokometa, športnika in človeka, o katerem vsi danes govorijo le v presežnikih; igralca, za katerega se trenutno poteguje kar nekaj tujih klubov; športnika s prav neverjetno zgodbo, da ga je rokomet popolnoma prevzel in osvojil šele pred štirimi leti; športnega navdušenca, ki si ni nikdar mislil, da bo z rokometnimi asi, ki jih je pred tremi leti gledal na TV, lahko kdaj tudi zaigral; človeka, ki preseneča s svojo odločnostjo ter jasnim pogledom naprej, ko bo treba pridobljeno braniti, za to pa še več delati, saj bo vsaka tekma novo dokazovanje.
Celotna vsebina(.pdf oblika)
Tehnika
Digitalni fotoaparat
Človeški um iz leta v leto preseneča z novimi "pogruntavščinami". Nekatere uspešno preživijo, druge povozi čas, tretje pa nekaj časa kljubujejo, a nato z novimi izumi utonejo v pozabo. Vedno znova pa se izkaže, da ni vse, kar je staro, tudi slabo. Današnji izdelki so prilagojeni hitrosti, s katero živimo, zato lahko kaj hitro izgubijo 'dušo', ki bi nam ob njihovi uporabi dala kaj več kot materialno zadovoljstvo. Tudi digitalna fotografija, ki v zadnjem času močno izpodriva staro analogno tehniko na film, ima mnoge dobre lastnosti, vzela pa je trenutke vznemirljivega pričakovanja ob razvijanju filma in prvih pogledih na izdelano fotografijo. Digitalni fotoaparati so bili še pred nekaj leti, ob njihovem nastanku, uporabni le za predstavitve na medmrežju in druge namene, ki niso zahtevali velike kakovosti ali tiskanja na papir. Vendar so proizvajalci na tem področju hitro zaslutili obilne zaslužke, kar se danes kaže v poplavi novih blagovnih znamk in različnih modelov. Nejasne, blede in majhne slikice prvih digitalnih fotoaparatov so danes prerasle v ostre in z barvami bogate posnetke, ki se lahko postavijo ob bok fotografijam klasičnega aparata na film.

Copyright (c) 1996 - 2004 TD Ognjišče.
Razmnoževanje ali uporaba besedila ali dela besedila je prepovedana,
razen ob pisnem soglasju TD Ognjišče.