Revija Ognjišče • Koper • leto XLI • številka 7• julij 2005 • http://www.ognjisce.si • cena 470 SIT



PISMO MESECA
Ognjišče mi je v veliko oporo
Pismo Bruna, ki si je nadel že osmi križ pripoveduje o tem, kako mu je Ognjišče pomagalo skozi življenje. " Kako bridko so me v zadnjih treh letih bičale raznovrstne težave, bi lahko rekel, da so se dogajali pravi čudeži, da sem sploh ostal pri življenju, ker mi je bila večkrat smrt za petami, a dobri angel varuh, kateremu se vsak dan znova priporočam, mi je zvesto stal ob strani. Več ko molim, večjih milosti in prošenj sem deležen ter uslišan. Moja osebna vera temelji na tem, da sem pošten do sebe, do bližnjih ter do božjih zapovedi. Če kdaj kaj zagrešim, to obžalujem in se po najboljših poteh skušam poboljšati. Dve pretekli zimi sem bil hudo bolan, tako da nisem mogel ne pisati in ne brati in letošnjo zimo sem veliko bral stara Ognjišča, ki jih prej nisem mogel. Tako mi je za pisanje ostalo bolj malo časa. Na marsikatero pismo meseca sem hotel kaj odgovoriti, pa mi je zmanjkalo poguma in časa. Kakšen "gost meseca" me je s svojim življenjepisom tako pritegnil, da sem sklenil napisati svoja razmišljanja, ki sem jih že dolgo nosil v sebi, ker nekomu se moraš izpovedati. Prepričan sem, da če bi se več bralo ter upoštevalo nasvete, bi bilo dosti manj samomorov," je zapisal in dal uredniku priložnost, da je tudi on napisal nekaj misli o branju verskega tiska in zadnja leta grozeče konkurence v TV. "Verski tisk je najcenejši od vsega tiska, ne more pa biti brezplačen (in tudi bi ne bil cenjen). Kot sam ugotavljaš, je, na žalost, med mladimi vedno manj zanimanja za resno branje. Kam nas bo to pripeljalo? Imeli bomo specialiste, ki obvladajo strokovno literaturo in jo berejo, obenem pa ljudi, ki ne znajo odgovoriti na osnovna življenjska vprašanja: od kod sem, zakaj sem na svetu, kam sem namenjen, ima moje življenje sploh kakšen cilj ali pa je nekaj, kar se vrti tjavendan, morda osemdeset in več let, dokler se ne ustavi z boleznijo, s smrtjo," je zapisal urednik in bil prav ganjen ob tem, da je Bruno bral stara Ognjišča, ki jih prejšnja leta zaradi bolezni ni mogel.
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
ŽIVLJENJE NAS UČI
"Če rešiš eno življenje, rešiš ves svet"
To je zgodba o Božjem usmiljenju. Zgodba, ki bi je bil vesel vsak filmski režiser. Zgodba, ki znova potrjuje, da je najboljši režiser On, ki postavlja stvari na pravo mesto.
Alenka je leta 1989 kot mlada zdravnica opravljala specializacijo. Delo jo je zaneslo tudi v eno izmed slovenskih porodnišnic, kjer se je srečala z zgodbo, ki ji je spremenila življenje, le da se tedaj tega še ni zavedala. Med porodnicami je bila tudi mlada mamica, ki ji bližnji niso dovolili, da bi se domov vrnila skupaj z novorojenčkom. Za vsako ceno so zahtevali splav, a ga zdravniki zaradi visoke nosečnosti niso hoteli opraviti, dogovorjeno pa je bilo, da bo dekle rodilo v Ljubljani in da gre otrok takoj po rojstvu v posvojitev. A je Bog hotel drugače, otrok se je rodil precej pred napovedanim datumom in tako na hitro, da je ugledal luč sveta v porodnišnici, kjer je delala Alenka. Tam pa se je zanj zavzel takratni predstojnik porodnišničnega oddelka, dojenčka je pokazal mamici in med novorojenčkom in mamo se je takoj spletla močna vez, ki je premagala vse ovire.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
NAŠI PREIZKUŠANI
Osmisliti svojo bolezen
Če bi p. Miha Žužka obiskal v juniju pred nekaj leti, bi ga gotovo dobil sredi priprav na poletne duhovne vaje, sedaj pa preživlja svoje dni v Duhovniškem domu v Ljubljani. Kljub težki bolezni pa je dejaven in je v letu bivanja v domu napisal knjigo Končno zorenje, ki govori prav o krščanskem soočanju s starostjo, z boleznijo, onemoglostjo in smrtjo.
"Dobro leto je, odkar sem tukaj v domu. Ko sem prišel v dom, sploh nisem mislil na kakšno pisanje," pravi p. Miha Žužek (Lepi pot 26, 1000 Ljubljana). Takrat niti ni bil sposoben pisati. V domu je namreč prvič izkusil pravo bolezen. "Saj sem bil prej dostikrat v bolnišnicah, a le po tri, največ pet dni. Tukaj pa sem stalni pacient. Čeprav sem vedno razmišljal o smrti, bolezni in preizkušnji, vendar človek tega ne vzame čisto zares, ker mu ta stvar ne grozi. Sedaj, ko sem tu, pa je stvar čisto drugačna: sedaj vem, da zdrav nikoli več ne bom. Treba se je s tem sprijazniti, ne samo sprijazniti, ampak tudi sprejeti kot nekaj pozitivnega.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
MOJ POGLED
Nataša Pirc Muser
"Zaceliti rano, ki jo naredi beseda, je težje kot tisto, ki jo naredi puška, če ni smrtna. Vsakdo je nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže, ampak če si enkrat v časopisu, si kar takoj kriv. Zato še iz časov, ko sem bila novinarka, pravim, da morajo biti novinarji previdni," pravi Nataša Pirc Muser, pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja. Nataša je prijetna sogovornica, zelo razgledana in zelo predana svojemu delu. Nekdanja novinarka sedaj skrbi za dostop do informacij, ki zanimajo nas vse. Ne mara hoje po robu, pa sva vendar govorila o hoji po robu med zasebnostjo in javnostjo.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
PRILOGA
Razpela in kapele v visokogorju
Pod tem naslovom je bila 5. marca 2005 v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom, biserom naše umetnostne dediščine, odprta razstava fotografij razpel in kapel v visokogorju prof. Cirila Velkovrha. Ko je končal urejanje več planinskih vodnikov, med njimi tudi tistega po Slovenski planinski poti (nekdaj so rekli "transverzali"), je sklenil, da tiste poti spozna "v živo", vendar malo drugače. "Odločil sem se, da bom namesto lova za žigi na kontrolnih točkah le sebi v veselje ob Slovenski planinski poti in v krajih, skozi katere poteka ta pot, poiskal prav vse objekte kulturne dediščine in jih tudi fotografiral."
Na naslednjih straneh boste našli del teh njegovih "zapisov" in tudi opisov. Na vsaki strani bo tudi nekaj stavkov iz razmišljanja Križ - znamenje življenja, ki ga je za odprtje zgoraj omenjene razstave pripravil dr. Anton Štrukelj, bogoslovni profesor in ljubitelj gora.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
KORAK V GLOBINO
Notranja lepota
Meseca julija se z Marijo potrudimo do notranje lepote. Spregovorimo o tem, kako je ženska polna prekipevajoče ženskosti in se z nasmehom na ustnicah spoprijema z neverjetnimi situacijami, kako je lahko moda tudi zlo in kako je ni treba obsojati, če izraža samo preprosto željo po novem in po tem, da bi nas ljudje prepoznali, greh pa postane, ko je orodje ošabnosti in razkazovanja moči. Pomembna tema je tudi razkazovanje, ki je danes značilno predvsem za ženski spol, da bi pritegnile moške in odvrnile tekmice. Obleka danes na zakriva ampak vse bolj razkriva. Nedvoumno pove, kako hočemo, da nas drugi vidijo in sprejmejo. Kako pa se vse obline ženskega telesa stekajo v naročje, tako prvine ženskega hotenja vodijo v notranjost. Ženske hočejo ugajati in to je zanje pogubno. Mordfa je res to tista skupnjava, na katero bi morale ženske paziti, da bi ostale ženske...
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
OBALA NEZNANEGA
Molitev
"In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite." - Molitev je največja sila, ki premika svet, pravi stara modrost. Ste se kdaj vprašali, zakaj bi premikanje ustnic po določenem vzorcu premikalo svet? - Jezus nas svari pred pozunanjenostjo. Samo gostobesedno premikanje ustnic ni prava pot. Ko začnemo moliti, se obrnimo na nebeškega Očeta. Ta, še preden ga prosimo, ve, kaj potrebujemo. Zato se ni potrebno izgubljati v množici besed, ampak predvsem ustvariti osebni odnos z Bogom. Potem postane molitev zaupni pogovor med Očetom in otrokom. Najpomembnejša je molitev srca, ki postaja moč Duha.
Kljub temu so že stari cerkveni očetje priporočali molitev po ustaljenih vzorcih. Tudi Jezus je učence naučil Oče naš, ki je molitveni obrazec. S pomočjo takega vzorca lažje vstopimo v molitveno ozračje, ki nas lahko privede do zaupnega pogovora s Stvarnikom.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
TEHNIKA
Hišni kino 1
Ujeti v okove časa in denarja vedno težje razumemo mir in zadovoljstvo naših prednikov, ki so sprostitev in zabavo iskali v naravi. Takrat se je marsikdo veselili življenja s travnato bilko v ustih, ležeč pod neskončnim nebesnim svodom, negibno vpet v simfonijo tisočerih instrumentov vetra, vode in virtuoznih živalic. Danes utripu narave vse več ljudi prisluhne le še iz naslonjača.
Zabavna elektronika se je z digitalno tehniko približala ljudem tako kot še nikoli prej ter se s široko dostopnostjo, z razmeroma nizkimi cenami in bogatim izborom trdno zasidrala na nakupovalne sezname predvsem mladih. Digitalni svet ničel in enic je v kratkem času dodobra prevetril vse pore tehničnega razvoja in praktično vsem ljudem na svetu vsaj nekoliko spremenil življenje. Tudi področje zvoka in slike se je v kratkem času temeljito spremenilo. Analogni svet običajnega uporabnika predstavljajo zvočne in video kasete ter gramofonske plošče. V primerjavi z digitalnimi nadomestki (CD, DVD...) jim le še stežka priznamo kakšno dobro stvar. Vedno večje število digitalnih predvajalnih enot na tržišču jim je odvzelo še zadnji resen argument - razširjenost analognih video in avdio predvajalnikov.
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
POTOPIS
Kenija
Belim iskalcem avantur pogosto predstavlja Nairobi, glavno mesto Kenije - z dobrimi letalskimi povezavami, odskočno desko v notranjost dežele, pa tudi v druge afriške države. Hakuna matata, kar v svahiliju pomeni "ni problema", je prvi stavek, ki se ga boste naučili po sestopu z letala na mednarodnem letališču Jomo Kenyatta v Nairobiju oziroma Nairobériju, kot mu pravijo domačini. Ker domačini enačijo belo kožo z uspehom in bogastvom, hočejo z belcem oziroma na njegov račun predvsem čim bolje zaslužiti. S široko razvejano hotelsko mrežo v glavnem mestu in nacionalnih parkih vam številni posredniki takoj ustrežejo z instant safarijem.
Kenija, oziroma Nairobi, je brez dvoma finančno središče Vzhodne Afrike, kar se pozna na vsakem koraku. V mestu je jasno vidna meja med relativno varnim delom mesta, kjer imajo poslopja, kot so banke, gostilne in pošte, svojega stražarja, ter nevarnim predelom. Stražarji si služijo denar predvsem s tem, da odganjajo reveže in male trgovce, ki skušajo od mimoidočih na vsak način zaslužiti kakšen šiling ali morebiti celo dolar. Dolar je še vedno najbolj cenjena garancija za kakršnokoli uslugo. Toda pozor: v nekaterih predelih Nairobija še podnevi ni najbolj varno. Na to vas opozorijo že kar domačini sami. Lahko se zgodi, da se v rusko ruleto hitro sprevrže nič hudega sluteče nočno pohajkovanje. Seveda bi bilo doživetje Kenije nepopolno, če ne izkusite tudi 1,5 milijonskega Nairobija in z njim ogromno mešanico kultur, krščanskih, muslimanskih ter še vedno tradicionalnih.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
GLASBA
Leeloojamais
"Leeloojamais je naša skovanka. Leeloo je ime popolnega bitja v filmu Peti element "jamais" pa po francosko pomeni nikoli. Torej nikoli popolna skupina. Pred prvim koncertom smo nujno potrebovali ime, malce sem se poigrala s temi besedami in tako je nastalo. Hoteli smo nekaj takega izvirnega in tudi za medije zanimivega. Poleg tega pa je res, da smo "nikoli popolna skupina", tudi na vaje se težko dobimo vsi skupaj… Na sploh se mi zdi, da skozi iščemo neko popolnost," mi je na vprašanje o nenavadnem imenu razložila njihova pevka Lara. Če poslušaš njihovo glasbo, lahko samo rečeš, da so na dobri poti!
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
FILM
Roboti
Aljoša nam predstavlja film Roboti, dovršeno animirano pustolovščino z dokaj dobrim glasbenim izborom, kljub svoji želji po čim širšem krogu občinstva pa so namenjeni predvsem mlajšim generacijam. Risanka ima sicer nekaj zelo dobrih trenutkov, predvsem nekaj posrečenih komičnih vložkov in delujočih ganljivejših prizorov ter zabavnih rešitev slovenske sinhronizacije, vendar pa žal izzveni kot vrtiljak na hitro zlepljenih delov. Zgodba pripoveduje o odraščajočem Robiju Škripohlačniku, ki se nekega dne po spletu okoliščin odpravi v mesto, kjer želi spoznati slavnega robota Velevarja ter v njegovem podjetju uspeti kot izumitelj. Vendar pa ga v mestu čaka neprijetno presenečenje. Izumiteljski in med roboti priljubljeni Velevar je izginil, njegovemu podjetju pa je zavladal pokvarjeni in pohlepni Zobatec. Ta se v želji po še večjem dobičku s pomočjo svoje hudobne matere loti uničevanja vseh robotov, ki si ne morejo privoščiti drage nadgradnje. Edina ovira na njegovi poti je robotoljubi Robi s svojimi novimi prijatelji.
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
ZAVAROVANE LEPOTE
Krajinski park Rakov Škocjan
V zaledju svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera, v severozahodnem delu današnjega Notranjskega regijskega parka (ustanovljen 2002), ob vznožju Javornikov leži očarljiva, okrog 2,5 km dolga in 300 m široka kraška dolina Rakov Škocjan. Na majhnem prostoru zakraselega sveta se skrivajo številni kraški pojavi, med drugimi so pritegnili tudi znamenitega učenjaka J. V. Valvasorja, zato si ta naravni spomenik svetovnega pomena zasluži samostojen ogled. Začnimo ga na začetku doline, na vzhodni strani z Malim naravnim mostom.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.

 
Za pregledovanje
in prebiranje vsebine posameznih rubrik internetne izdaje Ognjišča, priporočamo Adobe Reader 5.0 ali novejši!

Fernand Lelotte


Pisatelj naših "Isker"

Če vzamete v roke stare letnike Ognjišča, boste že od vsega začetka v vsaki številki našli "iskro": moder izrek in pod njim kratko razlago, smernico za življenje. "Iskre" bolj ali manj enakomerno "sijejo" do konca letnika 1983. Njihov pisec je bil belgijski jezuit Fernand Lelotte.
Proti koncu leta 1978 je kot 10. zvezek Male knjižnice Ognjišča izšel izbor teh kratkih razmišljanj z naslovom Iskre (zbranih je 150 isker). V predstavitvi knjižice je urednik Franc Bole na drugi strani platnic zapisal: "Iskre so kratka razmišljanja ob izrekih raznih avtorjev in ljudske modrosti mnogih narodov. Napisal jih je nam že znani belgijski pisatelj, duhovnik Fernand Lelotte. Bil je dolga leta urednik po obliki majhnega študentskega lističa Ognjišče naše ljube Gospe (Foyer Notre-Dame), ki pa je bil po vsebini zelo globok. V njem je objavljal Iskre, ki jih imate pred seboj... Namen te knjižice je, da bi kot duhovne iskre tudi v naši mladini in med Slovenci zanetile ogenj poglobljene vere. To ni knjižica, ki bi se brala kot roman ali zgodba. Vzeti jo je treba v roke večkrat, vsak dan."
V slovenščino imamo prevedeno njegovo knjigo v štirih delih Našli smo odgovor (Ljubljana 1966-1968). Prevajalec p. Vital Vider na začetku prve knjige piše, da je bilo to delo, ki obsega "sintezo krščanstva", prevedeno v številne svetovne jezike. "Pisatelj nam je lani, ko je bil na obisku v Sloveniji, z veseljem dal dovoljenje za prevod. Občudoval je prebujanje verskega življenja pri nas. Prav za tako prebujanje, poglabljanje in utrjevanje verskega življenja je napisana ta knjiga."
Med svojim obiskom v Sloveniji leta 1967 se je ustavil tudi v našem uredništvu v Kopru in podpisanemu je v prvo knjigo Našli smo odgovor napisal posvetilo: "Zelo sem vesel, da sem vas srečal in vas spodbudil, da nadaljujete svoj apostolat s peresom." V eni svojih "isker" je zapisal: "Smrt je moja zadnja naloga tu doli; to je trenutek, ko se v veri, upanju in ljubezni za večno prepustimo Bogu." To "zadnjo nalogo" je opravil 7. maja 1979 v kraju Ixelles, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja, priklenjen na bolniško posteljo zaradi možganske kapi. Mašo zadušnico je zanj opravilo 14 duhovnikov, pogreba pa ni imel, ker je v oporoki svoje telo zapustil medicinski fakulteti katoliške univerze v Louvainu.
Dopolnil je dobrih sedeminsedemdeset let: rodil se je namreč 15. marca 1902 v kraju Verviers vzhodu Belgije. Imel je strica duhovnika, ob katerem je tudi sam začutil lepoto duhovniškega poklica. Z devetnajstimi leti je vstopil k jezuitom. Večino svojih duhovniških let je posvetil vzgoji mladine. V stiku z mladimi je čutil, kako so dovzetni za plemenite ideale, zlasti ideale evangelija, le pokazati jim jih je treba. Zaradi tega je zanje začel leta 1936 izdajati že omenjeni listič Ognjišče naše ljube Gospe ter ustanovil založbo z enakim imenom. Ta založba je med mlade po Belgiji in Franciji razposlala več kot milijon knjižic, ki jih je večinoma pisal Lelotte sam. V njih je na privlačen in prepričljiv način obravnaval verska in moralna vprašanja, ki mučijo in zanimajo mlade. Pri Ognjišču smo razen njegovih Isker izdali Lelottovo knjižico Proti vetru - življenjske smernice za duhovno čim bogatejše počitnice.

GOST MESECA
Bog je gospodar življenja!
Pred časom nam je pisala bralka, naj v Ognjišču več pišemo o problematiki zakoncev, ki ne morejo imeti otrok, saj o družinah z več otroki že dovolj pišemo. Posredovali naj bi osebne izkušnje in trpljenje teh zakoncev, ki naj bi jih bilo danes v Sloveniji že 10%. Ne gre samo za pare, ki sploh ne morejo imeti otrok, ampak tudi za take, ki po prvem otroku zaman čakajo na rojstvo drugega. Brez dvoma dobra ideja, a zelo občutljiva. Zato smo z veseljem povabili za gosta meseca Marijo in Jožeta Stritarja, ki sta bila svojo izkušnjo pripravljena deliti z bralci Ognjišča. Oba sta prepričana, da "je bolje, če je v družini večje število otrok, ker imajo tako večjo možnost za socializacijo. Bolj zdravo se lahko v takih družinah brusijo za življenje, ki ni enostavno. Prav je, da Cerkev spodbuja zakonce, da imajo raje kakšnega otroka več, kot manj. Pogrešava pa enako spodbudo s strani Cerkve zakoncem, ki ne morejo imeti otrok ali pa bi radi imeli več otrok, pa jih ne morejo imeti. Pogrešava, da bi naglašali, da tudi zakon brez otrok ali z manj otroki lahko enakovredno hodi pot svetosti. Tudi zakonca brez otrok lahko na svoj način pričujeta za dober zakon, saj zakrament ni družina oziroma starševstvo, ampak le odnos med možem in ženo. Otroci so sad tega odnosa, ki je, ali pa ga ni."
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
PRIČEVANJE
Glavni tajnik OZN - krščanski mistik
"Morda se še spominjaš, da sem ti nekoč zaupal, da pišem dnevnik in da ti ga bom mogoče pokazal. Pisati sem ga začel brez vsakršnega namena, da bi ga dal komu brati. Toda zadnji dogodki v zvezi z mano in vse to, kar je bilo o meni rečeno in napisano, je položaj popolnoma spremenilo. Ti zapiski so edini pristni vir za morebitno mojo podobo," je zapisal Dag Hammarskjoeld, glavni tajnik Organizacije združenih narodov, v spremnem pismu, ko je prijatelju Belfrageju, švedskemu diplomatu, proti koncu leta 1960 poslal svoje dnevnike, ki odkrivajo njegovo bogato notranjost in vire, iz katerih je črpal moč, da je svojo zahtevno službo opravljal tako pošteno in nepristransko. Leta 1963, dve leti po njegovi smrti, so bili objavljeni v angleščini pod naslovom Markings (Zaznamovanja) in kmalu prevedeni v številne jezike.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
NA OBISKU
Na avtocesti

Poletje je zaradi dopustov mnogim najbolj priljubljen čas leta. Mnogi se odločajo za dopust ob morju, ki je, odkar imamo "primorsko avtocesto", bližje. Počitniško veselje mnogim zagreni vožnja proti izbranemu kraju počitka in nazaj, če so na cesti dolge kolone. Da teh ne bi bilo, naj bi pomagale avtoceste, ki jih tudi v Sloveniji (sicer z nekaj desetletno zamudo) pospešeno gradimo. Kmalu bo Slovenija povezana z avtocestnim križem. Lani smo v tem času še občudovali gradnjo Črnokalskega viadukta, zdaj se že lep čas po njem vozimo, mnogi se na obalo pripeljejo prav z namenom, da vidijo to največje "čudo" pri nas.
Avtocesta. Tako domača mi je postala, odkar se večkrat na teden vozim po njej. Vedno sem se spraševal, kdo me gleda na kamerah, ki so nastavljene ob cesti, kdo in kako skrbi za nadzor, kako poteka obveščanje o prometu. Zakaj ne bi tega raziskali? Najprej seveda skok na internetne strani www.dars.si, kjer sem dobil prve informacije. Ker te še niso potešile moje radovednosti, sem še zavrtel telefon, dokler me prijazni gospod za odnose z javnostmi ni povabil, da si ogledam DARS-ovo avtocestno bazo na Kozini. Takih je v Sloveniji osem, na Kozini je ena najnovejših in najbolj sodobno opremljenih, ker je v njej tudi center za nadzor prometa. Skrbijo za vzdrževanje avtocest od Senožeč do Fernetičev ter do Kopra in za nadzor prometa in obveščanje razmer na avtocesti na že omenjeni relaciji.

Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
OBLETNICA
Janez Trdina
Pisatelj Janez Trdina, ki se ga spominjamo ob stoletnici njegove smrti, velja za začetnika in mojstra folklorne proze v slovenski književnosti. Do visoke stopnje jo je razvil v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih (1882-1888). "Vse te bajke so se zarodile v moji fantaziji, ali v narodnem duhu, poleg narodnih nazorov, spominov in poročil... Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, slovanstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh drugih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo. Obenem pa sem se odločil udrihati po praznoverju, ki se je obesilo na pravo vero Kristvo in jo tišči k tlom ter preti, da jo ugonobi s svojimi izmišljotinami." Tako je zapisal v svoji nadvse zanimivi avtobiografiji Moje življenje.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
KLICAJ
Zakaj ste proti sektam?
Dr. Drago Ocvirk odgovarja na vprašanje o pojavljanju sekt in drugih duhovnosti pri nas in o mnenju, da je vsakdo pri zbiri vere svoboden. Skrajnosti in norosti v sodobnih sektah in "duhovnostih" ne manjka. Kdor to ve, je druge dolžan s tem seznaniti in jih opozoriti. Kako se bo kdo odločil, je njegova prosta izbira... To Cerkev spoštuje, s pošteno informacijo skuša le pomagati k bolj jasnemu spoznanju, tehtni presoji in odgovorni odločitvi.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
VROČA TEMA
"Korenjaki" za volanom
Ob hudi prometni nesreči v Ljubljani, v kateri so na kraju nesreče umrli trije slovenski atleti, se samo od sebe postavlja tudi vprašanje o vozniški oziroma prometni kulturi Slovencev. Gre za vprašanje, ki se tiče domala vsakega slovenskega prebivalca in o katerem ima vsakdo, na podlagi lastnih izkušenj, izoblikovano takšno ali drugačno mnenje.
Statistični podatki o številu mrtvih v prometnih nesrečah niso spodbudni, saj se je lani število mrtvih v primerjavi z letom poprej povečalo in doseglo raven iz let 2001 in 2002. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč z mrtvimi in telesno poškodovanimi v letu 2004 sta neprilagojena hitrost in neupoštevanje prednosti.
Žal v prometnih nesrečah pogosto umrejo mladi oziroma delovno aktivni prebivalci, s čimer država oziroma družba s hladno ekonomskega vidika veliko izgubi. Zato je izboljšanje prometne kulture vsekakor pomemben, a zahteven in dolgoročen cilj, ki naj bi pripeljal do tega, da bi bilo na slovenskih cestah manj drznih "korenjakov" in več preudarnih voznikov.
Predlogov, kako izboljšati prometno kulturo, je sicer veliko. Samo Kuščer iz Ljubljanske kolesarske mreže kot glavni mehanizem za dosego tega cilja izpostavlja ustrezno strogo kaznovalno politiko, ki jo je potrebno dosledno, hitro in trajno izvajati, tako da vsak jasno ve, da bo strogo kaznovan, če ne bo spoštoval sprejetih zakonov in norm.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
PISMA MLADIM PRIJATELJEM
Ali bom sploh kdaj dovolj priden
Z Markom se sedaj že dobro poznava. Pripeljali so ga starši, ki so se pritoževali nad njegovim učnim neuspehom in nad njegovimi vedenjskimi problemi v šoli in doma. Marko, sicer četrtošolec, najprej sploh ni hotel sodelovati, le na jok mu je šlo, kadarkoli se je pogovor dotaknil šolskega uspeha ali njegovega vedenja. Mama je bila videti kar obupana in izčrpana. Povedala je, da se po cele popoldneve muči in preganja z Markom, on pa se samo izmika in upira... Počasi pa sva se z Markom spoprijateljila. Zaupal mi je, da mu je zelo hudo, ker je neuspešen, pa tudi zato, ker je "tako zelo lump". "Saj je brez veze, da se trudim, itak ne bom nikoli dovolj priden!", mi je dejal... Zdaj je Marko že precej bolj uspešen v šoli, predvsem pa se je zelo spremenilo njegovo vedenje. Tega pisemca zato ne pišem le Marku, ampak vsem drugim, ki imajo podobne težave.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
SVETOPISEMSKE SLIKE
Eilja, Joahim in Ana

Silvester v tokratnih slikah povezuje zgodbo o preroku Eliju in zgodbo o Joeahimu in Ani, Marijinih starših, o kateri poroča Jakobov evangelij. Elija je bil vzet v nebo na ognjenem vozu, zato je poznejše judovstvo verovalo v njegovo vrnitev, kar je bilo znamenje mesijanske dobe. Zato je prišel Janez Krstnik "v Elijevem duhu in močui" in celo Kristusa so imeli Judje za Elija. Preroka Elija Cerkev časti kot svetnika, njegov god je 20. julija.
Čeprav vemo o Ani malo, jo kristjani častimo z velikim zaupanjem, saj vemo, da jo je Bog izbral za mater Mariji, ki je bila za mater našega Odrešenika. Joahim in Ana sta vztrajala v molitvi, da bi bil njun zakon blagoslovljen z otroki. Hčerko Marijo, ki sta jo dobila na stara leta, nista vzgojila zase, ampak za Boga, kajti po treh letih sta jo izročila v vzgojo duhovnikom v templju. Ana je postala simbol materinstva, Joahim očetovstva. Njun svetniški god obhajalo 26. julija.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
NARAVA IN ZDRAVJE
Plavanje
Za zdravo in lepo telo nam Mihaela Jurdana ponuja plavanje, hojo in tek. Če je plavanje edino, kar počenjate za svojo kondicijo in telesno pripravljenost, velja tudi pri njem pravilo, da je treba vaditi redno. Plavajte vsaj 10 minut, ne da bi se vmes prijeli za rob bazena ali se ustavili. Pomembno je, da pri plavanju pravilno dihate: v ritmu gibanja vdihavajte in izdihavajte skozi usta in nos. Nikoli ne zadržujte sape. Tudi pod vodo izdahnite proti vodnemu pritisku.
V vodi se učinek telovadnih vaj zaradi utežnosti poveča. Gibi proti vodnemu uporu zahtevajo moč, zato jih lahko primerjamo vajam z utežmi. Lahko začnete s hojo in tekom v vodi, ki vam sega do prsi. Najprej hodite in tekajte počasi, nato pa hitrost povečujte, kolikor morete. Največji učinek, predvsem na trebuhu in nogah, dosežete, ko postane premikanje res naporno.
Hoja ne zahteva posebnih priprav, hoditi zna vsak in to dnevno tudi počne. Priložnostno sprehajanje z nekoliko več tempa, malce več vztrajnosti in brez posebnega naprezanja spremenite v šport, ki bo koristen vašemu zdravju in telesnemu počutju. Poleg dobre volje potrebujete vremenu primerno oblačilo in udobno obutev.
Priporočljiva je tudi kombinacija hoje s tekom. Če s tekom ne pretiravamo, je to odlična dodatna vadba za vsako vrsto športa, saj širi pljuča, povečuje vzdržljivost in gibčnost, je odlična oblika obremenitve za srce in ožilje, srce in mišice dobijo med tekom več kisika, srčni utrip pa se upočasni.
Med tekom globje dihamo, zato dobi telo več kisika, maščobe zgorijo in se ponovno spremenijo v energijo. Stopi se tudi telesna maščoba, kar pomaga do lepe postave. Odvisno od hitrosti teka, porabi telo v eni uri med 500 in 800 kalorijami. Dodaten učinek teka pa je, da prežene občutek lakote.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
ŠPORT
Simon Hočevar
Enaintridesetletni Simon Hočevar je vrhunski športnik, eden naših najuspešnejših tekmovalcev na divjih vodah vseh časov, kanuist, ki ga nekateri imenujejo "zvezda stalnica", saj nenehno "sije" že petnajst let, posebej močno pa navadno zasije na velikih tekmah. Ta izziv sem sprejel tudi sam in se z njim pogovarjal pred prvo letošnjo veliko tekmo - EP v Tacnu. V športu, kjer sta uspeh in neuspeh zelo blizu, se navadno napovedim izogibamo in tudi Simon je o prihajajočih tekmah dejal samo to, da pričakuje "dve dobri vožnji, da bi čoln stekel, da ne bo nepotrebnih napak in dotikov, potem bo tudi rezultat tu". Ko boste to brali, bodo rezultati že znani, kakorkoli se je zasukalo, vam ta pogovor odkriva športnika, ki je bil že trikrat na OI in mu 6. mesto iz Aten tudi največ pomeni, evropskega in svetovnega prvaka (z ekipo), velikega zbiratelja odličij z največjih tekmovanj v slalomu in spustu (16), trenerja, ki se s sodelavci zavzeto trudi z "naraščajem" v klubu KK Simon, ki ga je ustanovil, človeka ki zna tudi kritično pogledati na razmere v našem športu; policista Simona in družinskega očeta, ki zna svoje športne obveznosti tako prilagoditi, da je lahko čimveč doma pri ženi Tanji in triletni hčekici Evi Alini.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
INTERNET
Pišimo svoj dnevnik!
Začele so se počitnice in pred šolarji sta dva meseca sprostitve, norenja, iger, potovanj, marsikdo pa si bo vzel tudi več časa za računalnik. Kot vedno, bo najlepši del leta čisto prehitro minil, a vmes gotovo ne bo manjkalo zanimivih prigod in nezgod. Kot nalašč za pisanje "bloga". - Večkrat me je že prijelo, da bi se lotil pisanja svojega dnevnika, vendar pa tega nikoli nisem uresničil. Morda sem se bal, da ga bo kdo našel in potem bral moje skrivnosti ali pa mi je bilo pretežko iti že v knjigarno in si kupiti primerno lep zvezek. Kasneje, s prihodom interneta, sem imel željo, da bi postavil svojo spletno stran, a niti nisem dobro vedel, kaj naj širni publiki sploh pokažem. Da ne govorim o slabem poznavanju spletnega jezika HTML, tako da bi bila stran že na začetku videti kot internetni fosil, ki krvavo potrebuje prenove. A danes se mi ponuja nova možnost. Blog. Nekateri ste za to besedo gotovo že slišali in veste, da je nastala iz besedne zveze "weB Log" (spletni dnevnik), označuje pa v zadnjem času vse pogostejši in priljubljeni način objavljanja informacij, razmišljanj itd. Še najpogosteje svojo namembnost pokaže kot javno dostopni dnevnik. No, ni nujno, da imajo do njega dostop širne množice, lahko ga tudi zaklenete in ključek (geslo) zaupate samo izbrancem. Kdo je začel prvi uporabljati besedo blog, ni znano, je pa v zelo kratkem času že "ponarodela" in postala sinonim za pisanje dnevnika.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
GLASBENI GLOBUS
Glasba naših sosedov
Jane Weber predstavlja glasbo naših sosedov, ki se "glede na različnost pokrajine, gospodarskih razmer in etnografskih posebnosti, ki odsevajo tudi v ljudski glasbi, deli na šest območij in vsako ima svoje značilnosti bodisi v melodiki, načinu petja ali instrumentalni glasbi. Vsekakor je ena največjih posebnosti hrvaške ljudske glasbe istrska lestvica, ki so jo etnomuzikologi zasledili v Istri in Kvarnerju, vendar je še do danes niso popolnoma raziskali. Petje je dvoglasno, značilno istrsko glasbilo pa je sopila, lesena piščal z dvojnim jezičkom. Izmed številnih ljudskih glasbil na Hrvaškem omenjam le tamburo, gusle, lirico in piščali dvojnice..."
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.

Copyright © 1996 - 2005 Ognjišče d.o.o. • Vsakršno kopiranje in razmnoževanje vsebine spletnih strani, deloma ali v celoti, je brez dovoljenja uredništva prepovedano! • Pišite nam!