
|
| PISMO MESECA |
| Ognjišče mi je v veliko oporo |
Pismo
Bruna, ki si je nadel že osmi križ pripoveduje o tem, kako mu je Ognjišče
pomagalo skozi življenje. " Kako bridko so me v zadnjih treh
letih bičale raznovrstne težave, bi lahko rekel, da so se dogajali
pravi čudeži, da sem sploh ostal pri življenju, ker mi je bila večkrat
smrt za petami, a dobri angel varuh, kateremu se vsak dan znova priporočam,
mi je zvesto stal ob strani. Več ko molim, večjih milosti in prošenj
sem deležen ter uslišan. Moja osebna vera temelji na tem, da sem pošten
do sebe, do bližnjih ter do božjih zapovedi. Če kdaj kaj zagrešim,
to obžalujem in se po najboljših poteh skušam poboljšati. Dve pretekli
zimi sem bil hudo bolan, tako da nisem mogel ne pisati in ne brati
in letošnjo zimo sem veliko bral stara Ognjišča, ki jih prej nisem
mogel. Tako mi je za pisanje ostalo bolj malo časa. Na marsikatero
pismo meseca sem hotel kaj odgovoriti, pa mi je zmanjkalo poguma in
časa. Kakšen "gost meseca" me je s svojim življenjepisom
tako pritegnil, da sem sklenil napisati svoja razmišljanja, ki sem
jih že dolgo nosil v sebi, ker nekomu se moraš izpovedati. Prepričan
sem, da če bi se več bralo ter upoštevalo nasvete, bi bilo dosti manj
samomorov," je zapisal in dal uredniku priložnost, da je tudi
on napisal nekaj misli o branju verskega tiska in zadnja leta grozeče
konkurence v TV. "Verski tisk je najcenejši od vsega tiska, ne
more pa biti brezplačen (in tudi bi ne bil cenjen). Kot sam ugotavljaš,
je, na žalost, med mladimi vedno manj zanimanja za resno branje. Kam
nas bo to pripeljalo? Imeli bomo specialiste, ki obvladajo strokovno
literaturo in jo berejo, obenem pa ljudi, ki ne znajo odgovoriti na
osnovna življenjska vprašanja: od kod sem, zakaj sem na svetu, kam
sem namenjen, ima moje življenje sploh kakšen cilj ali pa je nekaj,
kar se vrti tjavendan, morda osemdeset in več let, dokler se ne ustavi
z boleznijo, s smrtjo," je zapisal urednik in bil prav ganjen
ob tem, da je Bruno bral stara Ognjišča, ki jih prejšnja leta zaradi
bolezni ni mogel. |
Celotna rubrika (.pdf oblika) |
.:Na
vrh:. |
| ŽIVLJENJE NAS UČI |
| "Če rešiš eno življenje,
rešiš ves svet" |
To
je zgodba o Božjem usmiljenju. Zgodba, ki bi je bil vesel vsak filmski
režiser. Zgodba, ki znova potrjuje, da je najboljši režiser On, ki
postavlja stvari na pravo mesto.
Alenka je leta 1989 kot mlada zdravnica opravljala specializacijo.
Delo jo je zaneslo tudi v eno izmed slovenskih porodnišnic, kjer se
je srečala z zgodbo, ki ji je spremenila življenje, le da se tedaj
tega še ni zavedala. Med porodnicami je bila tudi mlada mamica, ki
ji bližnji niso dovolili, da bi se domov vrnila skupaj z novorojenčkom.
Za vsako ceno so zahtevali splav, a ga zdravniki zaradi visoke nosečnosti
niso hoteli opraviti, dogovorjeno pa je bilo, da bo dekle rodilo v
Ljubljani in da gre otrok takoj po rojstvu v posvojitev. A je Bog
hotel drugače, otrok se je rodil precej pred napovedanim datumom in
tako na hitro, da je ugledal luč sveta v porodnišnici, kjer je delala
Alenka. Tam pa se je zanj zavzel takratni predstojnik porodnišničnega
oddelka, dojenčka je pokazal mamici in med novorojenčkom in mamo se
je takoj spletla močna vez, ki je premagala vse ovire. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| NAŠI PREIZKUŠANI |
| Osmisliti svojo bolezen |
Če
bi p. Miha Žužka obiskal v juniju pred nekaj leti, bi ga gotovo dobil
sredi priprav na poletne duhovne vaje, sedaj pa preživlja svoje dni
v Duhovniškem domu v Ljubljani. Kljub težki bolezni pa je dejaven
in je v letu bivanja v domu napisal knjigo Končno zorenje, ki govori
prav o krščanskem soočanju s starostjo, z boleznijo, onemoglostjo
in smrtjo.
"Dobro leto je, odkar sem tukaj v domu. Ko sem prišel v dom,
sploh nisem mislil na kakšno pisanje," pravi p. Miha Žužek (Lepi
pot 26, 1000 Ljubljana). Takrat niti ni bil sposoben pisati. V domu
je namreč prvič izkusil pravo bolezen. "Saj sem bil prej dostikrat
v bolnišnicah, a le po tri, največ pet dni. Tukaj pa sem stalni pacient.
Čeprav sem vedno razmišljal o smrti, bolezni in preizkušnji, vendar
človek tega ne vzame čisto zares, ker mu ta stvar ne grozi. Sedaj,
ko sem tu, pa je stvar čisto drugačna: sedaj vem, da zdrav nikoli
več ne bom. Treba se je s tem sprijazniti, ne samo sprijazniti, ampak
tudi sprejeti kot nekaj pozitivnega. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| MOJ POGLED |
| Nataša Pirc Muser |
"Zaceliti
rano, ki jo naredi beseda, je težje kot tisto, ki jo naredi puška,
če ni smrtna. Vsakdo je nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže, ampak
če si enkrat v časopisu, si kar takoj kriv. Zato še iz časov, ko sem
bila novinarka, pravim, da morajo biti novinarji previdni," pravi
Nataša Pirc Muser, pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja.
Nataša je prijetna sogovornica, zelo razgledana in zelo predana svojemu
delu. Nekdanja novinarka sedaj skrbi za dostop do informacij, ki zanimajo
nas vse. Ne mara hoje po robu, pa sva vendar govorila o hoji po robu
med zasebnostjo in javnostjo. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| PRILOGA |
| Razpela in kapele v visokogorju |
Pod
tem naslovom je bila 5. marca 2005 v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom,
biserom naše umetnostne dediščine, odprta razstava fotografij razpel
in kapel v visokogorju prof. Cirila Velkovrha. Ko je končal urejanje
več planinskih vodnikov, med njimi tudi tistega po Slovenski planinski
poti (nekdaj so rekli "transverzali"), je sklenil, da tiste
poti spozna "v živo", vendar malo drugače. "Odločil
sem se, da bom namesto lova za žigi na kontrolnih točkah le sebi v
veselje ob Slovenski planinski poti in v krajih, skozi katere poteka
ta pot, poiskal prav vse objekte kulturne dediščine in jih tudi fotografiral."
Na naslednjih straneh boste našli del teh njegovih "zapisov"
in tudi opisov. Na vsaki strani bo tudi nekaj stavkov iz razmišljanja
Križ - znamenje življenja, ki ga je za odprtje zgoraj omenjene razstave
pripravil dr. Anton Štrukelj, bogoslovni profesor in ljubitelj gora. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| KORAK V GLOBINO |
| Notranja lepota |
| Meseca julija se z Marijo potrudimo
do notranje lepote. Spregovorimo o tem, kako je ženska polna prekipevajoče
ženskosti in se z nasmehom na ustnicah spoprijema z neverjetnimi situacijami,
kako je lahko moda tudi zlo in kako je ni treba obsojati, če izraža
samo preprosto željo po novem in po tem, da bi nas ljudje prepoznali,
greh pa postane, ko je orodje ošabnosti in razkazovanja moči. Pomembna
tema je tudi razkazovanje, ki je danes značilno predvsem za ženski
spol, da bi pritegnile moške in odvrnile tekmice. Obleka danes na
zakriva ampak vse bolj razkriva. Nedvoumno pove, kako hočemo, da nas
drugi vidijo in sprejmejo. Kako pa se vse obline ženskega telesa stekajo
v naročje, tako prvine ženskega hotenja vodijo v notranjost. Ženske
hočejo ugajati in to je zanje pogubno. Mordfa je res to tista skupnjava,
na katero bi morale ženske paziti, da bi ostale ženske... |
Celotna rubrika (.pdf oblika) |
.:Na
vrh:. |
| OBALA NEZNANEGA |
| Molitev |
"In
kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje
po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično,
povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo
sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj
Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Pri molitvi pa ne blebetajte
kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili.
Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden
ga prosite." - Molitev je največja sila, ki premika svet, pravi
stara modrost. Ste se kdaj vprašali, zakaj bi premikanje ustnic po
določenem vzorcu premikalo svet? - Jezus nas svari pred pozunanjenostjo.
Samo gostobesedno premikanje ustnic ni prava pot. Ko začnemo moliti,
se obrnimo na nebeškega Očeta. Ta, še preden ga prosimo, ve, kaj potrebujemo.
Zato se ni potrebno izgubljati v množici besed, ampak predvsem ustvariti
osebni odnos z Bogom. Potem postane molitev zaupni pogovor med Očetom
in otrokom. Najpomembnejša je molitev srca, ki postaja moč Duha.
Kljub temu so že stari cerkveni očetje priporočali molitev po ustaljenih
vzorcih. Tudi Jezus je učence naučil Oče naš, ki je molitveni obrazec.
S pomočjo takega vzorca lažje vstopimo v molitveno ozračje, ki nas
lahko privede do zaupnega pogovora s Stvarnikom. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| TEHNIKA |
| Hišni kino 1 |
Ujeti
v okove časa in denarja vedno težje razumemo mir in zadovoljstvo naših
prednikov, ki so sprostitev in zabavo iskali v naravi. Takrat se je
marsikdo veselili življenja s travnato bilko v ustih, ležeč pod neskončnim
nebesnim svodom, negibno vpet v simfonijo tisočerih instrumentov vetra,
vode in virtuoznih živalic. Danes utripu narave vse več ljudi prisluhne
le še iz naslonjača.
Zabavna elektronika se je z digitalno tehniko približala ljudem tako
kot še nikoli prej ter se s široko dostopnostjo, z razmeroma nizkimi
cenami in bogatim izborom trdno zasidrala na nakupovalne sezname predvsem
mladih. Digitalni svet ničel in enic je v kratkem času dodobra prevetril
vse pore tehničnega razvoja in praktično vsem ljudem na svetu vsaj
nekoliko spremenil življenje. Tudi področje zvoka in slike se je v
kratkem času temeljito spremenilo. Analogni svet običajnega uporabnika
predstavljajo zvočne in video kasete ter gramofonske plošče. V primerjavi
z digitalnimi nadomestki (CD, DVD...) jim le še stežka priznamo kakšno
dobro stvar. Vedno večje število digitalnih predvajalnih enot na tržišču
jim je odvzelo še zadnji resen argument - razširjenost analognih video
in avdio predvajalnikov. |
Celotna rubrika (.pdf oblika) |
.:Na
vrh:. |
| POTOPIS |
| Kenija |
Belim
iskalcem avantur pogosto predstavlja Nairobi, glavno mesto Kenije
- z dobrimi letalskimi povezavami, odskočno desko v notranjost dežele,
pa tudi v druge afriške države. Hakuna matata, kar v svahiliju pomeni
"ni problema", je prvi stavek, ki se ga boste naučili po
sestopu z letala na mednarodnem letališču Jomo Kenyatta v Nairobiju
oziroma Nairobériju, kot mu pravijo domačini. Ker domačini enačijo
belo kožo z uspehom in bogastvom, hočejo z belcem oziroma na njegov
račun predvsem čim bolje zaslužiti. S široko razvejano hotelsko mrežo
v glavnem mestu in nacionalnih parkih vam številni posredniki takoj
ustrežejo z instant safarijem.
Kenija, oziroma Nairobi, je brez dvoma finančno središče Vzhodne Afrike,
kar se pozna na vsakem koraku. V mestu je jasno vidna meja med relativno
varnim delom mesta, kjer imajo poslopja, kot so banke, gostilne in
pošte, svojega stražarja, ter nevarnim predelom. Stražarji si služijo
denar predvsem s tem, da odganjajo reveže in male trgovce, ki skušajo
od mimoidočih na vsak način zaslužiti kakšen šiling ali morebiti celo
dolar. Dolar je še vedno najbolj cenjena garancija za kakršnokoli
uslugo. Toda pozor: v nekaterih predelih Nairobija še podnevi ni najbolj
varno. Na to vas opozorijo že kar domačini sami. Lahko se zgodi, da
se v rusko ruleto hitro sprevrže nič hudega sluteče nočno pohajkovanje.
Seveda bi bilo doživetje Kenije nepopolno, če ne izkusite tudi 1,5
milijonskega Nairobija in z njim ogromno mešanico kultur, krščanskih,
muslimanskih ter še vedno tradicionalnih. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| GLASBA |
| Leeloojamais |
"Leeloojamais
je naša skovanka. Leeloo je ime popolnega bitja v filmu Peti element
"jamais" pa po francosko pomeni nikoli. Torej nikoli popolna
skupina. Pred prvim koncertom smo nujno potrebovali ime, malce sem
se poigrala s temi besedami in tako je nastalo. Hoteli smo nekaj takega
izvirnega in tudi za medije zanimivega. Poleg tega pa je res, da smo
"nikoli popolna skupina", tudi na vaje se težko dobimo vsi
skupaj
Na sploh se mi zdi, da skozi iščemo neko popolnost,"
mi je na vprašanje o nenavadnem imenu razložila njihova pevka Lara.
Če poslušaš njihovo glasbo, lahko samo rečeš, da so na dobri poti! |
Celotna rubrika (.pdf oblika) |
.:Na
vrh:. |
| FILM |
| Roboti |
Aljoša
nam predstavlja film Roboti, dovršeno animirano pustolovščino z dokaj
dobrim glasbenim izborom, kljub svoji želji po čim širšem krogu občinstva
pa so namenjeni predvsem mlajšim generacijam. Risanka ima sicer nekaj
zelo dobrih trenutkov, predvsem nekaj posrečenih komičnih vložkov
in delujočih ganljivejših prizorov ter zabavnih rešitev slovenske
sinhronizacije, vendar pa žal izzveni kot vrtiljak na hitro zlepljenih
delov. Zgodba pripoveduje o odraščajočem Robiju Škripohlačniku, ki
se nekega dne po spletu okoliščin odpravi v mesto, kjer želi spoznati
slavnega robota Velevarja ter v njegovem podjetju uspeti kot izumitelj.
Vendar pa ga v mestu čaka neprijetno presenečenje. Izumiteljski in
med roboti priljubljeni Velevar je izginil, njegovemu podjetju pa
je zavladal pokvarjeni in pohlepni Zobatec. Ta se v želji po še večjem
dobičku s pomočjo svoje hudobne matere loti uničevanja vseh robotov,
ki si ne morejo privoščiti drage nadgradnje. Edina ovira na njegovi
poti je robotoljubi Robi s svojimi novimi prijatelji. |
Celotna rubrika (.pdf oblika) |
.:Na
vrh:. |
| ZAVAROVANE LEPOTE |
| Krajinski park Rakov Škocjan |
V
zaledju svetovno znanega presihajočega Cerkniškega jezera, v severozahodnem
delu današnjega Notranjskega regijskega parka (ustanovljen 2002),
ob vznožju Javornikov leži očarljiva, okrog 2,5 km dolga in 300 m
široka kraška dolina Rakov Škocjan. Na majhnem prostoru zakraselega
sveta se skrivajo številni kraški pojavi, med drugimi so pritegnili
tudi znamenitega učenjaka J. V. Valvasorja, zato si ta naravni spomenik
svetovnega pomena zasluži samostojen ogled. Začnimo ga na začetku
doline, na vzhodni strani z Malim naravnim mostom. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
|
Za pregledovanje
in prebiranje vsebine posameznih rubrik internetne izdaje Ognjišča,
priporočamo Adobe
Reader 5.0 ali novejši!
|
|
Fernand Lelotte

Pisatelj naših "Isker"
Če vzamete v roke stare letnike Ognjišča, boste že od vsega začetka
v vsaki številki našli "iskro": moder izrek in pod njim
kratko razlago, smernico za življenje. "Iskre" bolj ali
manj enakomerno "sijejo" do konca letnika 1983. Njihov
pisec je bil belgijski jezuit Fernand Lelotte.
Proti koncu leta 1978 je kot 10. zvezek Male knjižnice Ognjišča
izšel izbor teh kratkih razmišljanj z naslovom Iskre (zbranih je
150 isker). V predstavitvi knjižice je urednik Franc Bole na drugi
strani platnic zapisal: "Iskre so kratka razmišljanja ob izrekih
raznih avtorjev in ljudske modrosti mnogih narodov. Napisal jih
je nam že znani belgijski pisatelj, duhovnik Fernand Lelotte. Bil
je dolga leta urednik po obliki majhnega študentskega lističa Ognjišče
naše ljube Gospe (Foyer Notre-Dame), ki pa je bil po vsebini zelo
globok. V njem je objavljal Iskre, ki jih imate pred seboj... Namen
te knjižice je, da bi kot duhovne iskre tudi v naši mladini in med
Slovenci zanetile ogenj poglobljene vere. To ni knjižica, ki bi
se brala kot roman ali zgodba. Vzeti jo je treba v roke večkrat,
vsak dan."
V slovenščino imamo prevedeno njegovo knjigo v štirih delih Našli
smo odgovor (Ljubljana 1966-1968). Prevajalec p. Vital Vider na
začetku prve knjige piše, da je bilo to delo, ki obsega "sintezo
krščanstva", prevedeno v številne svetovne jezike. "Pisatelj
nam je lani, ko je bil na obisku v Sloveniji, z veseljem dal dovoljenje
za prevod. Občudoval je prebujanje verskega življenja pri nas. Prav
za tako prebujanje, poglabljanje in utrjevanje verskega življenja
je napisana ta knjiga."
Med svojim obiskom v Sloveniji leta 1967 se je ustavil tudi v našem
uredništvu v Kopru in podpisanemu je v prvo knjigo Našli smo odgovor
napisal posvetilo: "Zelo sem vesel, da sem vas srečal in vas
spodbudil, da nadaljujete svoj apostolat s peresom." V eni
svojih "isker" je zapisal: "Smrt je moja zadnja naloga
tu doli; to je trenutek, ko se v veri, upanju in ljubezni za večno
prepustimo Bogu." To "zadnjo nalogo" je opravil 7.
maja 1979 v kraju Ixelles, kjer je preživel zadnja leta svojega
življenja, priklenjen na bolniško posteljo zaradi možganske kapi.
Mašo zadušnico je zanj opravilo 14 duhovnikov, pogreba pa ni imel,
ker je v oporoki svoje telo zapustil medicinski fakulteti katoliške
univerze v Louvainu.
Dopolnil je dobrih sedeminsedemdeset let: rodil se je namreč 15.
marca 1902 v kraju Verviers vzhodu Belgije. Imel je strica duhovnika,
ob katerem je tudi sam začutil lepoto duhovniškega poklica. Z devetnajstimi
leti je vstopil k jezuitom. Večino svojih duhovniških let je posvetil
vzgoji mladine. V stiku z mladimi je čutil, kako so dovzetni za
plemenite ideale, zlasti ideale evangelija, le pokazati jim jih
je treba. Zaradi tega je zanje začel leta 1936 izdajati že omenjeni
listič Ognjišče naše ljube Gospe ter ustanovil založbo z enakim
imenom. Ta založba je med mlade po Belgiji in Franciji razposlala
več kot milijon knjižic, ki jih je večinoma pisal Lelotte sam. V
njih je na privlačen in prepričljiv način obravnaval verska in moralna
vprašanja, ki mučijo in zanimajo mlade. Pri Ognjišču smo razen njegovih
Isker izdali Lelottovo knjižico Proti vetru - življenjske smernice
za duhovno čim bogatejše počitnice.
|
|
| GOST MESECA |
| Bog je gospodar življenja! |
Pred
časom nam je pisala bralka, naj v Ognjišču več pišemo o problematiki
zakoncev, ki ne morejo imeti otrok, saj o družinah z več otroki že
dovolj pišemo. Posredovali naj bi osebne izkušnje in trpljenje teh
zakoncev, ki naj bi jih bilo danes v Sloveniji že 10%. Ne gre samo
za pare, ki sploh ne morejo imeti otrok, ampak tudi za take, ki po
prvem otroku zaman čakajo na rojstvo drugega. Brez dvoma dobra ideja,
a zelo občutljiva. Zato smo z veseljem povabili za gosta meseca Marijo
in Jožeta Stritarja, ki sta bila svojo izkušnjo pripravljena deliti
z bralci Ognjišča. Oba sta prepričana, da "je bolje, če je v
družini večje število otrok, ker imajo tako večjo možnost za socializacijo.
Bolj zdravo se lahko v takih družinah brusijo za življenje, ki ni
enostavno. Prav je, da Cerkev spodbuja zakonce, da imajo raje kakšnega
otroka več, kot manj. Pogrešava pa enako spodbudo s strani Cerkve
zakoncem, ki ne morejo imeti otrok ali pa bi radi imeli več otrok,
pa jih ne morejo imeti. Pogrešava, da bi naglašali, da tudi zakon
brez otrok ali z manj otroki lahko enakovredno hodi pot svetosti.
Tudi zakonca brez otrok lahko na svoj način pričujeta za dober zakon,
saj zakrament ni družina oziroma starševstvo, ampak le odnos med možem
in ženo. Otroci so sad tega odnosa, ki je, ali pa ga ni." |
Celotna rubrika (.pdf oblika) |
.:Na
vrh:. |
| PRIČEVANJE |
| Glavni tajnik OZN - krščanski
mistik |
"Morda
se še spominjaš, da sem ti nekoč zaupal, da pišem dnevnik in da ti
ga bom mogoče pokazal. Pisati sem ga začel brez vsakršnega namena,
da bi ga dal komu brati. Toda zadnji dogodki v zvezi z mano in vse
to, kar je bilo o meni rečeno in napisano, je položaj popolnoma spremenilo.
Ti zapiski so edini pristni vir za morebitno mojo podobo," je
zapisal Dag Hammarskjoeld, glavni tajnik Organizacije združenih narodov,
v spremnem pismu, ko je prijatelju Belfrageju, švedskemu diplomatu,
proti koncu leta 1960 poslal svoje dnevnike, ki odkrivajo njegovo
bogato notranjost in vire, iz katerih je črpal moč, da je svojo zahtevno
službo opravljal tako pošteno in nepristransko. Leta 1963, dve leti
po njegovi smrti, so bili objavljeni v angleščini pod naslovom Markings
(Zaznamovanja) in kmalu prevedeni v številne jezike. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| NA OBISKU |
| Na avtocesti |
|
Poletje
je zaradi dopustov mnogim najbolj priljubljen čas leta. Mnogi se
odločajo za dopust ob morju, ki je, odkar imamo "primorsko
avtocesto", bližje. Počitniško veselje mnogim zagreni vožnja
proti izbranemu kraju počitka in nazaj, če so na cesti dolge kolone.
Da teh ne bi bilo, naj bi pomagale avtoceste, ki jih tudi v Sloveniji
(sicer z nekaj desetletno zamudo) pospešeno gradimo. Kmalu bo Slovenija
povezana z avtocestnim križem. Lani smo v tem času še občudovali
gradnjo Črnokalskega viadukta, zdaj se že lep čas po njem vozimo,
mnogi se na obalo pripeljejo prav z namenom, da vidijo to največje
"čudo" pri nas.
Avtocesta. Tako domača mi je postala, odkar se večkrat na teden
vozim po njej. Vedno sem se spraševal, kdo me gleda na kamerah,
ki so nastavljene ob cesti, kdo in kako skrbi za nadzor, kako poteka
obveščanje o prometu. Zakaj ne bi tega raziskali? Najprej seveda
skok na internetne strani www.dars.si, kjer sem dobil prve informacije.
Ker te še niso potešile moje radovednosti, sem še zavrtel telefon,
dokler me prijazni gospod za odnose z javnostmi ni povabil, da si
ogledam DARS-ovo avtocestno bazo na Kozini. Takih je v Sloveniji
osem, na Kozini je ena najnovejših in najbolj sodobno opremljenih,
ker je v njej tudi center za nadzor prometa. Skrbijo za vzdrževanje
avtocest od Senožeč do Fernetičev ter do Kopra in za nadzor prometa
in obveščanje razmer na avtocesti na že omenjeni relaciji.
|
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| OBLETNICA |
| Janez Trdina |
Pisatelj
Janez Trdina, ki se ga spominjamo ob stoletnici njegove smrti, velja
za začetnika in mojstra folklorne proze v slovenski književnosti.
Do visoke stopnje jo je razvil v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih
(1882-1888). "Vse te bajke so se zarodile v moji fantaziji, ali
v narodnem duhu, poleg narodnih nazorov, spominov in poročil... Trudil
sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega
časa: z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, slovanstvom, s hrepenenjem
po prosveti in vseh drugih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo.
Obenem pa sem se odločil udrihati po praznoverju, ki se je obesilo
na pravo vero Kristvo in jo tišči k tlom ter preti, da jo ugonobi
s svojimi izmišljotinami." Tako je zapisal v svoji nadvse zanimivi
avtobiografiji Moje življenje. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| KLICAJ |
| Zakaj ste proti sektam? |
Dr.
Drago Ocvirk odgovarja na vprašanje o pojavljanju sekt in drugih duhovnosti
pri nas in o mnenju, da je vsakdo pri zbiri vere svoboden. Skrajnosti
in norosti v sodobnih sektah in "duhovnostih" ne manjka.
Kdor to ve, je druge dolžan s tem seznaniti in jih opozoriti. Kako
se bo kdo odločil, je njegova prosta izbira... To Cerkev spoštuje,
s pošteno informacijo skuša le pomagati k bolj jasnemu spoznanju,
tehtni presoji in odgovorni odločitvi. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| VROČA TEMA |
| "Korenjaki" za volanom |
Ob
hudi prometni nesreči v Ljubljani, v kateri so na kraju nesreče umrli
trije slovenski atleti, se samo od sebe postavlja tudi vprašanje o
vozniški oziroma prometni kulturi Slovencev. Gre za vprašanje, ki
se tiče domala vsakega slovenskega prebivalca in o katerem ima vsakdo,
na podlagi lastnih izkušenj, izoblikovano takšno ali drugačno mnenje.
Statistični podatki o številu mrtvih v prometnih nesrečah niso spodbudni,
saj se je lani število mrtvih v primerjavi z letom poprej povečalo
in doseglo raven iz let 2001 in 2002. Najpogostejša vzroka prometnih
nesreč z mrtvimi in telesno poškodovanimi v letu 2004 sta neprilagojena
hitrost in neupoštevanje prednosti.
Žal v prometnih nesrečah pogosto umrejo mladi oziroma delovno aktivni
prebivalci, s čimer država oziroma družba s hladno ekonomskega vidika
veliko izgubi. Zato je izboljšanje prometne kulture vsekakor pomemben,
a zahteven in dolgoročen cilj, ki naj bi pripeljal do tega, da bi
bilo na slovenskih cestah manj drznih "korenjakov" in več
preudarnih voznikov.
Predlogov, kako izboljšati prometno kulturo, je sicer veliko. Samo
Kuščer iz Ljubljanske kolesarske mreže kot glavni mehanizem za dosego
tega cilja izpostavlja ustrezno strogo kaznovalno politiko, ki jo
je potrebno dosledno, hitro in trajno izvajati, tako da vsak jasno
ve, da bo strogo kaznovan, če ne bo spoštoval sprejetih zakonov in
norm. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| PISMA MLADIM PRIJATELJEM |
| Ali bom sploh kdaj dovolj
priden |
Z
Markom se sedaj že dobro poznava. Pripeljali so ga starši, ki so se
pritoževali nad njegovim učnim neuspehom in nad njegovimi vedenjskimi
problemi v šoli in doma. Marko, sicer četrtošolec, najprej sploh ni
hotel sodelovati, le na jok mu je šlo, kadarkoli se je pogovor dotaknil
šolskega uspeha ali njegovega vedenja. Mama je bila videti kar obupana
in izčrpana. Povedala je, da se po cele popoldneve muči in preganja
z Markom, on pa se samo izmika in upira... Počasi pa sva se z Markom
spoprijateljila. Zaupal mi je, da mu je zelo hudo, ker je neuspešen,
pa tudi zato, ker je "tako zelo lump". "Saj je brez
veze, da se trudim, itak ne bom nikoli dovolj priden!", mi je
dejal... Zdaj je Marko že precej bolj uspešen v šoli, predvsem pa
se je zelo spremenilo njegovo vedenje. Tega pisemca zato ne pišem
le Marku, ampak vsem drugim, ki imajo podobne težave. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| SVETOPISEMSKE SLIKE |
| Eilja, Joahim in Ana |
|
Silvester
v tokratnih slikah povezuje zgodbo o preroku Eliju in zgodbo o Joeahimu
in Ani, Marijinih starših, o kateri poroča Jakobov evangelij. Elija
je bil vzet v nebo na ognjenem vozu, zato je poznejše judovstvo
verovalo v njegovo vrnitev, kar je bilo znamenje mesijanske dobe.
Zato je prišel Janez Krstnik "v Elijevem duhu in močui"
in celo Kristusa so imeli Judje za Elija. Preroka Elija Cerkev časti
kot svetnika, njegov god je 20. julija.
Čeprav vemo o Ani malo, jo kristjani častimo z velikim zaupanjem,
saj vemo, da jo je Bog izbral za mater Mariji, ki je bila za mater
našega Odrešenika. Joahim in Ana sta vztrajala v molitvi, da bi
bil njun zakon blagoslovljen z otroki. Hčerko Marijo, ki sta jo
dobila na stara leta, nista vzgojila zase, ampak za Boga, kajti
po treh letih sta jo izročila v vzgojo duhovnikom v templju. Ana
je postala simbol materinstva, Joahim očetovstva. Njun svetniški
god obhajalo 26. julija.
|
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| NARAVA IN ZDRAVJE |
| Plavanje |
Za
zdravo in lepo telo nam Mihaela Jurdana ponuja plavanje, hojo in tek.
Če je plavanje edino, kar počenjate za svojo kondicijo in telesno
pripravljenost, velja tudi pri njem pravilo, da je treba vaditi redno.
Plavajte vsaj 10 minut, ne da bi se vmes prijeli za rob bazena ali
se ustavili. Pomembno je, da pri plavanju pravilno dihate: v ritmu
gibanja vdihavajte in izdihavajte skozi usta in nos. Nikoli ne zadržujte
sape. Tudi pod vodo izdahnite proti vodnemu pritisku.
V vodi se učinek telovadnih vaj zaradi utežnosti poveča. Gibi proti
vodnemu uporu zahtevajo moč, zato jih lahko primerjamo vajam z utežmi.
Lahko začnete s hojo in tekom v vodi, ki vam sega do prsi. Najprej
hodite in tekajte počasi, nato pa hitrost povečujte, kolikor morete.
Največji učinek, predvsem na trebuhu in nogah, dosežete, ko postane
premikanje res naporno.
Hoja ne zahteva posebnih priprav, hoditi zna vsak in to dnevno tudi
počne. Priložnostno sprehajanje z nekoliko več tempa, malce več vztrajnosti
in brez posebnega naprezanja spremenite v šport, ki bo koristen vašemu
zdravju in telesnemu počutju. Poleg dobre volje potrebujete vremenu
primerno oblačilo in udobno obutev.
Priporočljiva je tudi kombinacija hoje s tekom. Če s tekom ne pretiravamo,
je to odlična dodatna vadba za vsako vrsto športa, saj širi pljuča,
povečuje vzdržljivost in gibčnost, je odlična oblika obremenitve za
srce in ožilje, srce in mišice dobijo med tekom več kisika, srčni
utrip pa se upočasni.
Med tekom globje dihamo, zato dobi telo več kisika, maščobe zgorijo
in se ponovno spremenijo v energijo. Stopi se tudi telesna maščoba,
kar pomaga do lepe postave. Odvisno od hitrosti teka, porabi telo
v eni uri med 500 in 800 kalorijami. Dodaten učinek teka pa je, da
prežene občutek lakote. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| ŠPORT |
| Simon Hočevar |
Enaintridesetletni
Simon Hočevar je vrhunski športnik, eden naših najuspešnejših tekmovalcev
na divjih vodah vseh časov, kanuist, ki ga nekateri imenujejo "zvezda
stalnica", saj nenehno "sije" že petnajst let, posebej
močno pa navadno zasije na velikih tekmah. Ta izziv sem sprejel tudi
sam in se z njim pogovarjal pred prvo letošnjo veliko tekmo - EP v
Tacnu. V športu, kjer sta uspeh in neuspeh zelo blizu, se navadno
napovedim izogibamo in tudi Simon je o prihajajočih tekmah dejal samo
to, da pričakuje "dve dobri vožnji, da bi čoln stekel, da ne
bo nepotrebnih napak in dotikov, potem bo tudi rezultat tu".
Ko boste to brali, bodo rezultati že znani, kakorkoli se je zasukalo,
vam ta pogovor odkriva športnika, ki je bil že trikrat na OI in mu
6. mesto iz Aten tudi največ pomeni, evropskega in svetovnega prvaka
(z ekipo), velikega zbiratelja odličij z največjih tekmovanj v slalomu
in spustu (16), trenerja, ki se s sodelavci zavzeto trudi z "naraščajem"
v klubu KK Simon, ki ga je ustanovil, človeka ki zna tudi kritično
pogledati na razmere v našem športu; policista Simona in družinskega
očeta, ki zna svoje športne obveznosti tako prilagoditi, da je lahko
čimveč doma pri ženi Tanji in triletni hčekici Evi Alini. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| INTERNET |
| Pišimo svoj dnevnik! |
| Začele so se počitnice in pred šolarji
sta dva meseca sprostitve, norenja, iger, potovanj, marsikdo pa si
bo vzel tudi več časa za računalnik. Kot vedno, bo najlepši del leta
čisto prehitro minil, a vmes gotovo ne bo manjkalo zanimivih prigod
in nezgod. Kot nalašč za pisanje "bloga". - Večkrat me je
že prijelo, da bi se lotil pisanja svojega dnevnika, vendar pa tega
nikoli nisem uresničil. Morda sem se bal, da ga bo kdo našel in potem
bral moje skrivnosti ali pa mi je bilo pretežko iti že v knjigarno
in si kupiti primerno lep zvezek. Kasneje, s prihodom interneta, sem
imel željo, da bi postavil svojo spletno stran, a niti nisem dobro
vedel, kaj naj širni publiki sploh pokažem. Da ne govorim o slabem
poznavanju spletnega jezika HTML, tako da bi bila stran že na začetku
videti kot internetni fosil, ki krvavo potrebuje prenove. A danes
se mi ponuja nova možnost. Blog. Nekateri ste za to besedo gotovo
že slišali in veste, da je nastala iz besedne zveze "weB Log"
(spletni dnevnik), označuje pa v zadnjem času vse pogostejši in priljubljeni
način objavljanja informacij, razmišljanj itd. Še najpogosteje svojo
namembnost pokaže kot javno dostopni dnevnik. No, ni nujno, da imajo
do njega dostop širne množice, lahko ga tudi zaklenete in ključek
(geslo) zaupate samo izbrancem. Kdo je začel prvi uporabljati besedo
blog, ni znano, je pa v zelo kratkem času že "ponarodela"
in postala sinonim za pisanje dnevnika. |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
| GLASBENI GLOBUS |
| Glasba naših sosedov |
Jane
Weber predstavlja glasbo naših sosedov, ki se "glede na različnost
pokrajine, gospodarskih razmer in etnografskih posebnosti, ki odsevajo
tudi v ljudski glasbi, deli na šest območij in vsako ima svoje značilnosti
bodisi v melodiki, načinu petja ali instrumentalni glasbi. Vsekakor
je ena največjih posebnosti hrvaške ljudske glasbe istrska lestvica,
ki so jo etnomuzikologi zasledili v Istri in Kvarnerju, vendar je
še do danes niso popolnoma raziskali. Petje je dvoglasno, značilno
istrsko glasbilo pa je sopila, lesena piščal z dvojnim jezičkom. Izmed
številnih ljudskih glasbil na Hrvaškem omenjam le tamburo, gusle,
lirico in piščali dvojnice..." |
| Več
v tiskani izdaji... |
.:Na
vrh:. |
|