Revija Ognjišče • Koper • leto XLII• št. 2• leto 2006• http://www.ognjisce.si • cena 480 SIT - 2 €



PISMO MESECA
Spoštovati drugačnost
Naša dolgoletna bralka Marinka piše, da ji verska literatura veliko pomeni, ker jo plemeniti. Njena življenjska zgodba od mladinskega verouka, kjer ni bila ne vem kako aktivna, prek številnih preizkušenj vere... do danes, ko na življenje gleda drugače, ji je prinesla veliko izkušenj. Za vse, kar je doživela, je Bogu hvaležna, saj se je naučila spoštovati tudi tiste, ki so drugačni. Na koncu sprašuje, "zakaj si ne moremo biti z vsemi dobri, zakaj se eni tega bojijo. Vem, da se prijateljstva ne da izsiliti in da če nekdo tega do tebe ne čuti, je največ, kar v tem primeru lahko storiš, to, da za to osebo preprosto samo moliš. In kar prava ljubezen nikdar ni vsiljiva in zahtevajoča, prav tako tudi prijateljstvo kar pride samo od sebe, se enkrat kar rodi in, če ga obe osebi ljubeče negujeta, ostane. Ne bojim se več, da bi me čustva preveč zanašala, ker sem to nestanovitnost že prebrodila Zanima me tudi to, kdaj in zakaj je včasih najbolje oditi iz življenja nekoga, ki ti je nekaj pomenil? Pri tem dejanju samoodpovedi mi je v pomoč tudi knjiga Dnevnik Anamarije. Pustiti drugemu svobodo, dovoliti mu oditi". Oče urednik najprej pohvali njene napore za iskanje pravih odgovorov o smislu življenja. "Prav je, da si kritična tudi do te vzgoje. Starši se upravičeno bojijo za svoje otroke, da bi ne zašli v slabo družbo. Ta strah je razumljiv ob vsem tem, kar se dogaja v vsakdanjem življenju, v šoli, na javnih prireditvah. Toda pravilni način izražanja te bojazni je pogovor in zaupanje, kar vzbudi v mlademu človeku odgovornost, kar je največje zagotovilo, da s bo ogibal slabega. Zaupanje je učinkovitejše, kot vse prepovedi in nadzor. Nihče ne zagovarja vzgoje, kjer bi starši morali prepustiti vse odločanje mladostniku." Odgovor sklene z mislijo, da Marinkino zorenje še ni končano, zato je kritičnost do same sebe prava pot, da svoje napake odpravi.
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
ŽIVLJENJE NAS UČI
Materina dušica
Kadar slišimo za kakšnega svetnika, marsikdo globoko zavzdihne in obžaluje, da svetništvo "ni bilo dano" tudi njemu. A k svetosti je poklican vsak od nas, le poslušati moramo, kako nas kliče Gospod. Če ne bi bilo tako, bi Frančišek Asiški najbrž umrl kot bogat trgovec z blagom. Mati Terezija pa bi morda rešila samo nekaj ljudi. In če ne bi bilo tako, bi v bližini Celja ne zrasla ljubka hiša, ki daje zavetje nemočnim otrokom.
Duša hiše in zamisli sta veliki prijateljici, recimo jima Anastazija in Ada, ki sta po kopici življenjskih razočaranj in zlomov vsakič znova dvignili glavo in stopili naprej. Naprej, z željo pomagati najbolj ranljivim in ubogim; otrokom iz šibkih ali razpadajočih družin.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
NAŠI PREIZKUŠANI
Miro Štebe
"Morda sem knjigo Preizkušnje, ki sem ji najprej dal naslov Udarci usode, napisal zato, ker sem jo moral," mi je dejal Miro Štebe. Gotovo pa jo je napisal, da bi koristila še komu, ki je v preizkušnji. Ko vsak dan obiskuje grob svojega sina in se srečuje z ljudmi, ki žalujejo, se spomni, kako je tudi njega prizadela otrokova smrt ter kako je takrat hlastal po knjigah, ki bi mu pomagale preboleti izgubo. Miro še poudarja, da so se podobne stvari, kakor njemu zgodile marsikomu. Le malokoga pa so zadele kar tri hude preizkušnje ena za drugo.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
OD DOMA IN IZ SVETA
Vi ste moji prijatelji
"Naš čas veliko bolj odprt za oznanjevanje evangelija, kakor je videti na prvi pogled," je v nedeljo, 8. januarja 2006 ob svojem posvečenju v ljubljanski stolnici dejal novi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki si je za škofovsko geslo izbral besede iz Janezovega evangelija: "Vi ste moji prijatelji".
Prav posvečenje je dokazalo, da ima novi škof veliko prijateljev, ki si jih je nabral v dosedanjem delu v Gospodovem vinogradu, zlasti med svojim delovanjem v Zavodu sv. Stanislava. Številni med njimi so na slovesnosti posvečenja tudi sodelovali, še posebej s petjem in igranjem.
"Ti, predragi brat Anton, ki te je Gospod izbral, pa se zavedaj, da si vzet izmed ljudi in za ljudi postavljen v tem, kar se nanaša na Boga. Škofovstvo namreč pomeni služenje, ne čast," pa je novemu škofu položil na srce ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki je bil glavni posvečevalec škofa Jamnika, soposvečevalca pa sta bila nekdanji ljubljanski nadškof Franc Rode in mariborski škof Franc Kramberger.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
MOJ POGLED
Bojan Križaj
"Veliko sem na snegu. Moj način smučanja je seveda drugačen, kot ga ima večina ljudi, vozim hitreje, v svojem ritmu, ki sem ga vajen, se pa ne poganjam več po postavljenih progah," pravi legenda slovenskega smučanja Bojan Križaj. Smučanje je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Sloveniji uspešen šport. Zagotovo tudi po njegovi zaslugi. "S svojimi nasveti in dejavnostjo, ki je strogo povezana s športom, skušam pomagati, da sedanja generacija najde pot iz "krize" in slovensko smučanje ponovno poženemo v normalni tek, ki si ga slovenska smučarija enostavno zasluži."
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
PRILOGA
Slovenske literarne nagrade
Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga, da je nagrada tisto, "kar se da komu kot dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje". Literarne nagrade, o katerih govori ta priloga, pa so priznanja pisateljem, pesnikom in dramatikom za posamezna dela ali za življenjski opus, največkrat kot denarna nagrada. Med vsemi nagradami te vrste je v svetovnem merilu najbolj znana vsakoletna Nobelova nagrada za književnost, ki jo od leta 1901 podeljuje Švedska akademija. Pri nas je najpomembnejša Prešernova nagrada, ki ni zgolj literarna, temveč vključuje vsa področja kulture. Podeljuje se vsako leto 7. februarja, na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega praznika. Poleg nje pa obstaja še vrsta drugih nagrad za posamezna področja literarnega ustvarjanja. Na kratko bomo prestavili vse te nagrade in njihove "dobitnike".
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
V HRIBE
Križna gora in Sv. Duh
Razgibano regionalno cesto Col - Kalce, najkrajšo cestno povezavo med Vipavsko dolino in Logatcem, v prvem delu nad dolino Bele oz. od Cola do Podkraja in še malo naprej, na severni strani spremlja greben z več vrhovi. Neposredno nad naseljem Podkraj se tako dokaj strmo vzpenjata Križna gora (1168 m) in Sv. Duh (1213 m). S Podkrajem ju povezuje označena krožna planinska pot, ki jo je mogoče prehoditi v dveh do treh urah.
Pot se začne tik nad Podkrajem, koder se v bližini z regionalne ceste Col - Kalce odcepi cesta proti središču naselja oziroma proti Nanosu (makadamska cesta, po kateri poteka tudi Slovenska planinska pot). Na tem mestu ob regionalni cesti stoji dobro viden planinski smerokaz, ki v eno smer kaže proti Križni gori in Sv. Duhu, v drugo smer pa proti Nanosu. Ob smerokazu je tudi dovolj prostora za parkiranje avtomobila.
Nedaleč od Podkraja se nahaja Hrušica, kjer je v rimskih časih na najvišji točki rimske ceste, ki je vodila iz Ogleja v Emono, stala utrdba Ad Pirum. Danes v Hrušici med drugim stoji gostilna Stara pošta (nekoč je bila tu poštna postaja) z muzejem.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
DOTIK
Kako naj se sprejemam v svoji resničnosti?
"Ne si delati potuhe! Ne se pomilovati! Ne bodite leni! Cenite se! Spoštujte se! Vredni ste! Dobri ste! Zmorete! Zato delajte! Upajte si! Verjemite, da vam bo uspelo in uspelo vam bo!" je govoril profesor, kot bi pribijal na tablo spomina sporočila, so zvenele njegove besede. V razredu je bila globoka tišina. "Samo razberite kje ste dobri, da se boste cenili, in sprejmite se tudi tam, kjer ste krhki. Pravico imate biti realni in ne idealni. Vsakega je na eni strani več in na drugi manj! Imejte se radi v svoji resničnosti, ki je v vsakem po svoje posebno osebna, skratka fantastična!" "Gospod profesor," se je oglasila Janja, "da se lahko sprejmeš, te mora nekdo sprejeti, da se lahko spoštuješ, kot vi rečete, v svoji realnosti, te mora nekdo spoštovati v tvoji realnosti in ne v neki splošnosti in samo idealnosti. Zakaj mislite, da se toliki mladi zavračamo?" To je samo odlomek zanimivega zapisa p. Karla Gržana - dialog med profesorjem in dijaki pri uri informatike.
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
MLADI.com
Želja po ekstremnem
V zadnjem času se je način zabave, igre in druženja pri mladih zelo spremenil. Vedno bolj je razširjena težnja po preseganju vseh meja, po iskanju močnih doživetij in kar se da nevarnih izkušenj. Nekaj velja le še tisto, kar zadovoljuje željo po ekstremnem, kar se meri z nečim večjim, tvega za vsako ceno, doživi srhljivo vznemirjanje, se spopada z grozo nepredvidljivega... Če hočeš biti "nekdo", je nujno prelomiti vsa pravila, preseči vse meje, narediti vtis, zadeti v živo... Edino, kar ta življenjski slog novih generacij upošteva, je mit zunanjega videza in nova "kultura" (ne-kultura) tveganja.
Odkod vsa ta želja po skrajnostih? Kaj spodbuja nove generacije, da iščejo le tisto, kar je ekstremno? Čemu toliko pretiravanja v vsakdanjem življenju: v govorjenju, oblačenju, preživljanju prostega časa. Mar se vam ne zdi, da je vedno težje živeti, če si normalen, umirjen človek? Zakaj je med mladimi toliko te želje po ekstremnem, po preseganju in pretiravanju?
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
OBALA NEZNANEGA
Indigo otroci
Indigo otroci ne spoštujejo avtoritete, če ta ni demokratična, in ne prenesejo ukazovanja. Tradicionalne vzgojne metode nanje nimajo želenih učinkov, intuitivno prepoznajo laž in zahtevajo resnico. Hitro se začnejo dolgočasiti in ne morejo dolgo časa ohranjati pozornosti samo pri eni stvari. Ker so zelo senzibilni in imajo velike ideje, lahko postanejo hitro zavrti, če nimajo možnosti za njihovo uresničitev. Imajo veliko energije, skrite talente in velike potenciale, ki pa lahko zamrejo, če niso ustrezno negovani ali sprejeti. To je le nekaj opredelitev pojma Indigo otrok, o katerih lahko v zadnjem času veliko beremo. Povzemam nekaj primerov, ki jih dostopna literatura navaja:
Indigo otroci že na svet pridejo z občutkom, da so kraljeve visokosti in se temu primerno pogosto tudi obnašajo. Imajo občutek, da "si zaslužijo, da so na svetu" in so presenečeni, če drugi ne delijo z njimi tega mnenja. Občutek lastne vrednosti je zanje samoumeven. Pogosto zelo jasno povedo svojim staršem, kdo so. Nekaterih stvari nikakor ne počno, zelo težko jim je npr. stati v vrsti. Šola je zanje s socialnega gledišča pogosto izredno težavna. Niso zadržani, če je potrebno jasno povedati, kaj potrebujejo. Od vsega začetka jih je treba obravnavati kot odrasle. Ne upoštevajo in ne spoštujejo človeka samo zato, ker ima sive lase. Njihovo spoštovanje si je treba zaslužiti.
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
TEHNIKA
Telefon
Omreženi v vsakodnevno zvonjenje telefonov si vedno težje predstavljamo življenje brez te koristne naprave. Današnjim malčkom pa bo čez nekaj let sploh težko dojeti, da se njihovi stari starši spomnijo časov, ko v hiši sploh še ni bilo ničesar, kar bi z zvonjenjem zmotilo njihovo mirno življenje.
Potreba po sporazumevanju je bila v ljudeh vedno prisotna. Človek je s pomočjo razuma prišel do spoznanj, ki mu omogočajo sporazumevanje na velike razdalje in tako podrl prostorske meje. Pot do nam danes tako preproste in samoumevne naprave, kot je telefon, pa ni bila preprosta. Razkritje skrivnosti električne napetosti in toka je kvišku pognala številne izumitelje, ki se jim je odprlo novo delovno polje. Komunikacija prek telegrafa je odprla povsem nove poglede na uporabnost elektrike. Enostavno zaporedje znakov, ki so ga nato prevedli v razumljiv jezik, je predstavljalo pravi tehnološki čudež, vendar pa je ves čas v zraku visela želja po govornem sporazumevanju na daljavo. Telegraf in pozneje teleprinter pa sta vendarle ohranila pomembno mesto predvsem v poslovnem komuniciranju, saj sporočilo prek telefona ni ostalo nikjer zapisano.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
POTOPIS
Argentina
Matej Erjavec piše o svoji lanski dogodivščini Argentini. "Šele na letalu mi je nekako postalo jasno, da zdaj gre zares. Da je pred mano nova dogodivščina v povsem novem okolju, ki je od doma oddaljeno 11.500 km. Prav prijetno je za sabo pustiti zasneženo in ledeno Slovenijo in se podati na povprečno temperaturo čez 20 stopinj. Letni časi so v Sloveniji in Argentini zamenjani... Po sedemnajstih urah, kolikor traja polet iz sosednje Italije do Buenos Airesa, ko pretrpiš vso utesnjenost in zadušljivost, je pilotov glas o skorajšnjem pristanku prav odrešilen. Kar se je na prvi pogled dalo videti skozi okence letala, je dajalo občutek prijetne in sveže zelene barve; nekako tako, kot bi letel nad Barjem. Ta občutek so takoj zatem zamenjale skrbno urejene kocke, ki so nakazovale strogo urejenost mestnih sosesk. Prvi pravi stik z južnoameriškimi tlemi je postregel s pravim udarcem vlažnega zraka. Ni bilo prehudega temperaturnega šoka, ampak prijetnih 18 stopinj. Zanje pravzaprav mrzlo. Vstop v državo je potekal skorajda rutinsko. Nobenih hudih in čudnih pogledov, nobenega vtisa nezaželenosti.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
GLASBA
Katrinas
Katrinas so že uveljavljeno glasbeno ime v Sloveniji. V prejšnjem letu se je tercet prenovil in se vrnil na glasbene odre z novo energijo. Njihova glasba je sveža, dobra in predvsem prijetna za poslušanje ob vsaki priložnosti. Katarina, Petra in Sanja se najbolje počutijo "Na prepihu sanj", kot se imenuje njihov zadnji album.
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
Za pregledovanje
in prebiranje vsebine posameznih rubrik internetne izdaje Ognjišča, priporočamo Adobe Reader 5.0 ali novejši!
GOST MESECA
Docent dr. Igor Škamperle
V svetu in pri nas že nekaj let podira vse rekorde branosti knjiga Dana Browna Da Vincijeva šifra. Delo je polno krščanskih vsebin, a jih prikazuje v čisto drugačni luči kot Cerkev. Profesor na Filozofski fakulteti dr. Igor Škamperle se je na raznih nastopih soočil s trditvami iz knjige. Kot poznavalca tematike, o kateri govori knjiga, smo ga povabili za gosta meseca. Igor Škamperle je tudi sicer zanimiv sogovornik, saj je v življenju počel veliko različnih stvari. Pogovor pa smo začeli z njegovim rojstnim mestom, oziroma okolišem sv. Ivan v Trstu, kjer je bil rojen tudi Vladimir Bartol, avtor romana Alamut.
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
PRIČEVANJE
"Bog biva, srečal sem ga!"
Leta 1983 je vzbudila veliko zanimanje knjiga z naslovom "Ne bojte se!", ki prinaša pogovore francoskega časnikarja Andreja Frossarda s papežem Janezom Pavlom II. Papež je Frossardu povedal, da je prebral njegov knjigo "Bog biva, srečal sem ga", v kateri je leta 1969 opisal svoje silno doživetje srečanja z Bogom leta 1935, ko mu je bilo dvajset let in je bil versko popolnoma brezbrižen (slovenski prevod je izšel leta 1973). "Naslov vaše knjige pove, da ste v trenutku svojega spreobrnjenja v sebi izkusili delovanje Boga, ki vam je dal začutiti notranji dotik svoje luči in svoje moči," mu je dejal papež. "In pomembno je to: spreobrnjenje vam ni odvzelo vaše osebnosti, nasprotno! To je upoštevanja vreden izkustveni dokaz zoper izmišljeno trditev, da vera človeka 'odtujuje' samemu sebi." - "Najbolj strmim nad evharistijo. Preseneča me to, da je Božja ljubezen našla ta način, da se približa ljudem, da je za podobo evharistije izbrala kruh, ki je hrana ubogih in priljubljena jed otrok," razmišlja Frossard.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
NA OBISKU
SNG Maribor

France Prešeren, naš največji pesnik, je umrl 8. februarja 1849. Spominski dan njegove smrti je od leta 1945 slovenski kulturni praznik. Ko govorimo o kulturi, navadno pomislimo na kakšnega pesnika, pisatelja, slikarja ali kiparja. Slovenci še vedno radi vzamemo v roke knjigo, manj se zanimamo za likovno umetnost, občasno obiščemo tudi kak kulturni hram. Eden takih je Slovensko narodno gledališče Maribor, kamor smo šli na obisk.
SNG (Slovensko narodno gledališče) Maribor je eno od štirih (poleg Drame ter Opere in baleta v Ljubljani in gledališča v Novi Gorici) slovenskih narodnih gledališč. Njegova posebnost je, da pod isto streho poustvarjajo dramski, glasbeni in plesni izraz. Poleg gledališča namreč v tem zavodu deluje tudi Opera in balet, od lanskega leta pa tudi Simfonični orkester. V tem kulturnem hramu je približno 300 stalno zaposlenih in 150 honorarni sodelavcev. Kako velika in zahtevna ustanova je to, sem spoznal šele, ko sem se sprehodil po hodnikih in prostorih, namenjenih predvsem uslužbencem, in jih obiskovalci ne vidimo, največkrat pa se niti ne vprašamo, kaj se skriva za odrskimi deskami.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
OBLETNICA
France Stele
"Kar težko bi si bilo zamisliti bolj kulturno razgledanega moža in učenjaka, ki bi znal številne življenjske izkušnje in modrosti skladneje povezati s prisrčno preprostostjo in domačnostjo," je ob osemdesetletnici dr. Franceta Steleta, očeta slovenske umetnostne zgodovine, zapisalo uredništvo Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske knjižne založbe, kateri je bil jubilant predan z dušo in s srcem. "S svojim obsežnim znanstvenim in publicističnim delom nam je 'srca vnel za čast dežele', saj je dvignil nekoč komaj znano ali celo prezirano umetnostno preteklost slovenske zemlje ne samo v našo, ampak tudi v evropsko zavest. Toda dr. Stele ni bil samo umetnostni zgodovinar, ampak tudi literat, kritik, kulturni zgodovinar in že od študentovskih let pobudnik za zbližanje med narodi in prav posebej med slovanskimi narodi." Temu vsestransko delavnemu in izredno plemenitemu možu posvečamo ta zapis ob 120-letnici njegovega rojstva.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
KLICAJ
Odnos do poganskih kultur
Drago K. Ocvirk odgovarja na vprašanje o odnosu Cerkve do (poganskih) kultur. Pravi: " Če pogledamo na začetke srečanja med krščanstvom in slovensko kulturo, vidimo, da so misijonarji gojili naš jezik in nam dali Brižinske spomenike, prvi slovenski zapis. Duhovniki so stoletja ohranjevali našo narodno kulturo. Tako kot pri nas je bilo povsod. Zato je Janez Pavel II. lahko zapisal: "Evangelij se ni postavil proti tej ali oni kulturi, kakor da bi jo hotel ob srečanju oropati tega, kar ji pripada, in jo prisiliti, da sprejme zunanje oblike, ki se z njo ne ujemajo. Nasprotno: oznanilo, ki ga vernik prinaša v svet in v kulture, je resnična oblika osvoboditve glede na ves nered, ki ga je vnesel greh, obenem pa je tudi klic k polni resnici. V tem srečanju kulture ne le da niso oropane ničesar, ampak dobivajo spodbude, naj se odprejo novosti evangeljske resnice, da bi od nje dobile spodbudo k nadaljnjemu razvoju" (Vera in razum, 71).
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
VROČA TEMA
Nedeljsko delo trgovin znova na prepihu
Burno dogajanje okrog sprejemanja novele zakona o trgovini, ki med drugim ureja vprašanje nedeljskega (ne)dela trgovin, so v zadnjih mesecih ponovno razvneli razpravo o tem, ali je prav, da so trgovine ob nedeljah odprte, in če že, potem katere. Obenem se je pojavilo tudi vprašanje, ali so zakonodajalci pri oblikovanju novele zakona o trgovini, ki občutno razširja seznam prodajaln, ki bodo ob nedeljah lahko odprte, spoštovali voljo ljudstva, izraženo na referendumu leta 2003. Na pobudo trgovcev pa gre pričakovati tudi ustavno presojo novele. O tem so svoje mnenje izpostavili: Alojz Sok, poslanec NSi, Matej Lahovnik, poslanec LDS in Jožica Ličen, članica Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
PISMA MOJIM MLADIM PRIJATELJEM
Učitelji me imajo na piki
Pogovor z Nenadom in njegovimi starši me je nagovoril, da napišem to pismo. Nenadovi starši so zaprosili za razgovor zaradi različnih težav, ki jih imajo z Nenadom: v šoli je začel popuščati, učitelji se pritožujejo, da moti pouk, nagaja učiteljem in sošolcem, začel je tudi špricati. Do lani z njim ni bilo težav. Lani, v petem razredu, je bil še prav dober. Res da ni imel nikoli posebnega veselja za šolo, starši so se kar namučili, da so ga pripravili k temu uspehu, šlo je pa le. Da ne bi imel izgovorov glede šolskih obveznisti, ga niso obremenjevali prav z ničemer drugim, le za šolo naj bi skrbel - pa še za to so skrbeli bolj starši. Toda letos tudi to ne deluje več. Starši ne vedo, kako naj mu še pomagajo, kako naj ga pripravijo h kakemu delu. Na razgovoru so starši zelo veliko govorili, Nenad je prišel do besede šele proti koncu. Ko sem ga vprašal, kaj on pravi na vse to, je samo skomignil z rokami in dejal: "Kaj bi se učil, saj je itak vse brez veze, skoraj vsi v šoli so me vzeli na piko in sploh nimam šans!" Nenad bo k meni še prišel na razgovor, pa sem se kljub temu odločil, da mu napišem tole pisemce, ki bo najbrž zanimivo še za koga!
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
DEDIŠČINA
Svečnica - praznik luči

Svečnica, ki jo obhajamo drugega februarja, je pri nas zadnji dan božičnega časa. Na Slovenskem je namreč še vedno lepa navada, da do tega dne domove krasijo božične smrečice, gotovo pa jaslice, ki pa jih je prav na svečnico treba razdreti, o čemer pojo tudi nekatere svečniške kolednice. Praznik, ki ima poganski izvor, je na Slovenskem že dolgo zasidran kot del cerkvenega leta, saj tega dne obhajamo spomin Marijinega očiščevanja, pa tudi njenega srečanja s Simeonom. Bogoslužno ime praznika je Jezusovo darovanje.
Ko je Marija štirideseti dan po rojstvu Odrešenika smela priti v tempelj, je tam srečala častitljivega starčka Simeona, ki je spoznal, da je dete v njenem naročju Mesija.Danes obhajamo svečnico predvsem kot praznik luči pred nastopom tako imenovanih svetnikov - pomladinov. Obhajamo jo v dneh, ko so dnevi že malenkost daljši in je že slutiti pomlad, ki prinaša več luči, po kateri so nekdaj hrepeneli vso dolgo zimo. Tako, kot je starček Simeon v templju v slovitem spevu spregovoril o "luči v razsvetljenje poganov", je sveča v cerkvi na ta dan prispodoba Mesije, ki razsvetljuje človeštvo.
Sveča ima velik simbolni pomen; ponazarja prazničnost in razsvetljenje teme duha ter kristjana opominja, da mora biti otrok luči.

Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
NARAVA IN ZDRAVJE
Rak materničnega vratu
Rak materničnega vratu najpogosteje prizadane ženske med 40. in 50. letom. V Sloveniji je rak materničnega vratu precej pogost, vendar Slovenija v tem pogledu ni nikakršna izjema v primerjavi z drugimi državami unije, temu prispevajo slabo obiskani preventivni pregledi. V Evropi je najboljši zgled Finska, kjer že več kot dvajset let redno pregledujejo vsaj 80 % vseh žensk, zato je pri njih zbolevnost za to obliko raka med najnižjimi v Evropi.
Rak materničnega vratu se razvija postopoma in sicer od pet do deset let in domnevajo, da se le majhen odstotek vseh rakov materničnega vratu razvija zelo hitro, torej v nekaj mesecih. Rak se širi predvsem lokalno, prodira v steno maternice in v bližnjo okolico. Če raka materničnega vratu ne odkrijemo dovolj zgodaj, lahko prizadene organe v bližini maternice.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
ŠPORT
Matjaž Zupan, glavni trener skakalne reprezentance
Pred nami so olimpijske igre (OI) v Torinu, kjer bodo skakalci branili ekipno bronasto medaljo iz ameriškega Salt Lake Cityja pred štirimi leti. Letošnjo sezono so naši res začeli v velikem slogu, potem pa je vse skupaj utonilo v povprečje in v javnosti so se že začele pojavljati kritike. Trener Matjaž Zupan ni nikoli maral evforičnih napovedi in velikih besed. Ko so ga hvalili ali kritizirali, je ostal miren, prepričan, da se mora vse delo nekoč tudi poznati. Samo želimo si lahko, da se bo to zgodilo prav na skakalnicah v Pragelatu. Pred začetkom zadnjih priprav za "misijo Torino", smo ga zmotili za polurni klepet o vzponih in padcih skakalnega športa in o vsem, kar je morda zahtevnim očem javnosti tudi skrito.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
IZZIV ODPRTE KODE
Ognjena lisička (Firefox 1.5)
Pred dobrimi petnajstimi leti si mlad britanski fizik Tim Berners Lee, takrat zaposlen v evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Švici, verjetno ni predstavljal, kako odmevna bo njegova ideja o spletnem brskalniku, ki bi omogočal enostaven dostop do gore podatkov, shranjenih v različnih računalnikih po vsem svetu.
Brskalnik, imenovan WorldWideWeb, ki ga je skupaj s prijatelji razvil, je sprožil revolucijo, ki je hkrati pomenila novo obdobje v uporabi medmrežja. Obstoj brskalnika seveda ni bil dovolj, fantje so morali razviti tudi strežniško programje in določiti pravila za komunikacijo med obema stranema. Rodil se je Hypertext Transfer Protokol (http) in še vse ostalo, kar je bilo potrebno, da je splet zaživel skoraj v takšni obliki, kot ga poznamo danes. - Naslednje desetletje je na področju spletnih brskalnikov prineslo velik napredek (glej poseben okvir) in razmahnitev informacijske tehnologije, bili smo priče pravim vojnam med posameznimi programskimi in kasneje tudi medijskimi hišami, ki so se borile za prevlado na tem področju. - Danes lahko s pomočjo spletnega brskalnika počnemo pravzaprav vse, kar nam pride na misel; od tistega osnovnega pregledovanja internetnih strani in iskanja potrebnih podatkov, do branja elektronske pošte, varnega urejanja osebnih financ, pisanja in urejanja internetnih strani in vedno bolj popularnih blogov, da ne omenjam vseh vrst nakupovanja in še mnogo drugega.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
GLASBENI GLOBUS
Škotska
Od glasbil so na Škotskem še vedno najbolj cenjene dude. Imenujejo jih bagpipe in prav dude so postale simbol za škotsko glasbo. V 18. stoletju so igrali na gosli (fiddle), ki jih tudi imajo za škotsko narodno glasbilo. Zanimivo je, da so škotski goslači pomembno sooblikovali podobo zgodnjega ameriškega countryja, gosli so namreč eno najpomembnejših glasbil v countryju, čeprav se danes tega več tako ne čuti. Pred dudami in goslimi je bila v rabi harfa, imenovana clairseach. V 19. stoletju so jo spet začeli uporabljati in je priljubljena še danes.
Škotske melodije so povečini pentatonske, na jugu tudi v duru in molu, nekatere pripovedne pesmi so v tetratonski lestvici, žalostinke pa v malotonskih. Lirske pesmi izhajajo deloma iz bardske dvorne poezije, obstajajo pa še plesne pesmi, ki oponašajo inštrumentalno plesno glasbo s petjem brez besed. V 17. stoletju se je razvil poseben tip pesmi oran moi. Balade so podobne skandinavskim in nekatere so se ohranile v Južnih Apalačih v ZDA, kjer so se prikradle tudi v repertoarje Boba Dylana in drugih sodobnih trubadurjev. Škotska posebnost so še rokovnjaške balade, raid ballads
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.
FILM
Marinec
Marinec - dobesedni prevod izvirnega naslova bi sicer bil Vrčeglavec, vzdevek, ki izhaja iz tipične oblike na kratko postrižene frizure - nepretenciozno in brez kakšnega posebnega olepšavanja prikazuje predvsem življenje ameriškega marinca, od njegovega urjenja do bojnega polja. Klasične vojne akcije tako rekoč ni, v ospredju je doživljanje vojske in vojne z vidika vojaka. Spraševanje o smislu vojne, o dogajanju doma in o bližnjih, prebijanje skozi enolično čakanje in urjenje, strah, spopadanje s stresnimi situacijami. Bežno so omenjeni tudi nekateri drugi, manj poznani vidiki vojske, na primer cenzura, zloglasna zdravila proti bojnim strupom, življenje po vrnitvi iz vojne.
Celotna rubrika (.pdf oblika) .:Na vrh:.
VABILO NA POT
Iz roda v rod - prva slovenska etnološka transverzala
Pot, ki jo je zasnovalo Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana leta 1996, bo pohodnika popeljala po krajih, kjer je še vedno ohranjeno bogastvo slovenskega pripovednega izročila. Rado Radešček, poznavalec in ljubitelj sveta ljudske domišljije, je vrsto let obiskoval slovenske kraje in vneto zapisoval pripovedi kmečkih ljudi ter jih tako iztrgal pozabi. Le-te je objavil v dveh zajetnih knjigah ter nato dodal še Pot slovenskih legend (PSL), ki zajema 32 kontrolnih točk oz. krajev, kjer so se po starem ljudskem izročilu legende dogajale. PSL poteka že po markiranih poteh, večina točk pa je dostopna tudi "motoriziranim" pohodnikom. Primerna je za pohodnike vseh starosti.
Več v tiskani izdaji... .:Na vrh:.

Copyright © 1996 - 2006 Ognjišče d.o.o. • Vsakršno kopiranje in razmnoževanje vsebine spletnih strani, deloma ali v celoti, je brez dovoljenja uredništva prepovedano! • Pišite nam!