Rozi Ternik
Narodna voditeljica gibanja Vera in luč

"Spremljane osebe imenujemo 'Lučke', ker nam svetijo in kažejo pravo pot, marsikomu pokažejo celo pravo pot do vere. Mi nismo zdravniki, nikogar ne bomo ozdravili, ampak poudarjamo, da je pomembno biti s človekom, mu pokazati, da imaš čas zanj, da si mu blizu in ga imaš rad," pravi Rozi Ternik, voditeljica gibanja Vera in luč v Sloveniji. Srečanje s trpljenjem duševno prizadetih oseb in njihovih staršev je ozdravilo tudi njo in ji pomagalo v preizkušnji. Zato so njene besede toliko bolj verodostojne. (...)

BOG DANES LJUBI PO NAS    - 6,50 €
MATI VELIKODUŠNE LJUBEZNI - 14,50 €
Skupaj  21,00 €

POSEBNA PONUDBA ZA NAROČNIKE OBEH KNJIG
20% popust, če naročite obe knjigi – za vas samo 16,80 €, namesto 21 €

Čebela je v prvi vrsti s svojo delavnostjo sinonim za pridnost, marljivost, natančnost in šše bi lahko naštevali. In prva povezava na čebelo je med. Vendar pomen čebel ni samo v pridelovanju medu, ampak imajo v naravi zaupano tudi posebno nalogo opraševanja rastlin. Na tokratnem obisku smo pobliže spoznali svet čebel in čebelarjenja, na pot po njem nas je popeljal France Šivic, ki je univerzitetni diplomirani inžženir gozdarstva, ljubitelj kranjske čebelice, predavatelj na Čebelarski šoli, fotograf in seveda tudi čebelar. Za svoje čebele skrbi na Primorskem, čeprav domuje v Ljubljani. (...)

"Prišel sem kot romar miru. Romanje je pomembna sestavina mnogih verstev: to velja za islam, judovstvo in krščanstvo. Romanje je tudi prispodoba našega življenja, hoje naproti Bogu in edinosti človeštva," je dejal papež Benedikt XVI. časnikarjem v letalu, ko se je 15. maja 2009 vračal v Rim ob koncu svojega 12. potovanja po svetu, ki so ga uradno imenovali Romanje v Sveto deželo, kar je dejansko bilo. V tej deželi, posvečeni z zemeljskim žživljenjem Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina, zdaj živijo pripadniki treh verstev: judje, kristjani in muslimani in med njimi pogosto prihaja do napetosti. "Tisti, ki verujejo v Boga usmiljenja, najsi bodo to judje, kristjani ali muslimani, morajo prvi pospeševati kulturo sprave in miru." (...)

Kmalu zatem, ko je prišel v Staro Loko za župnika dr. Alojzij Snoj, se je pokvarilo električno zvonjenje. Zvonjenje se ne bi ustavilo. Nov župnik ni vedel, kaj naj naredi in takrat je »stopil v akcijo« Matija. Z mamo je bil v zakristiji in župniku je povedal, kje je načrt, shema električnega zvonjenja. Od takrat župnika ni bilo več treba prepričevati, da Matija res vse razume, le to težko pove. So pa še danes mnogi ljudje, ki takrat, ko zagledajo Matija, tega ne morejo in ne morejo verjeti.

Na željo bralcev predstavljamo družino Čuššin. Družino, ki bi lahko zaradi očetovega poklica živela mestno zvezdniško življenje. A sta Melita in Gregor, ki sta skupaj že več kot dvajset let, odločila za življenje, prežeto z Bogom in krščanskimi vrednotami.

Prihajajoči državni praznik nas državljane zmeraj postavlja pred vprašanje, kaj mi država sploh pomeni in kakšen odnos imam do nje. Osebna raven je hkrati odraz vsesplošne družbene klime in tudi obrnjeno. Kako torej opredeliti ta odnos in kaj storiti, da bo si bomo na ravni država-državljani res v ponos.
O tem in o zgodovinski vlogi do zdravega patriotizma smo se pogovarjali z dr. Stanetom Grando, ki je znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Sicer pa Dolenjec po duši in življenju. (...)

God: 28. junija
Prvi veliki bogoslovni mislec v krščanskem občestvu je bil sv. Irenej, škof v mestu Lugdunu v Galiji - Lyonu v današnji Franciji - in velja za očeta katoliške teologije. Črpal je neposredno iz apostolskega oznanjevanja: v rani mladosti je bil namreč učenec sv. Polikarpa, škofa v maloazijski Smirni, ki je sam poslušal apostola Janeza. Bil je ves zagledan v luč apostolskega izročila in jo je posredoval svojemu času kot sredstvo zoper vse zmote, še bolj pa mu je bila pri srcu želja, da bi vsem pokazal pot h Kristusu, ki živi v Cerkvi in vsakega Božjega otroka hrani s svojim Kruhom, da more živeti iz Boga. (...)

V zadnjem desetletju se je načrtovanje dodobra uveljavilo v teoriji in praksi mladinske pastorale v Sloveniji. Kaj lahko rečemo po tem obdobju? Gotovo to, da je načrtovanje v marsikaterem okolju dvignilo kakovost programov. Toda: ali je načrtovanje vedno samo dobro?

Načrtovati pomeni pripravljati se na prihodnost. Pomeni izbirati, česa se bomo lotili, s tem pa izbiramo tudi, česa se ne bomo lotili. Vsako načrtovanje je izbira nečesa, hkrati pa je tudi odpoved nečemu drugemu.
Poznamo različne vrste načrtovanja. V mladinski pastorali ponavadi govorimo o t.i. vzgojnem načrtovanju, s katerim načrtujemo naše vzgojno delovanje v skupini mladih. (...)

Don Tonino odgovarja na vprašanja mladih

Priporočilo mladim: ne gre za srhljivko, ki jo prebereš v eni sapi, temveč za knjigo, ki jo imaš pri roki in v njej poiščeš nasvet prav v tistih trenutkih, ko verovati "postane težko", ko začne vera obremenjevati, izzivati, zastavljati vprašanja.
Priporočilo vzgojiteljem: knjiga je lahko v pomoč na veliko načinov: pri katehezi, mladinskih srečanjih, duhovnih vajah, v družžini.

240 strani, trda vezava.
redna cena 6,90 €
s kartico zvestobe 6,21 €

"Don Pierino, ustanovitelj številnih skupnosti za pomoč odvisnikom, zajema iz najbolj žlahtne tradicije, ki je varovalka pred izgubljenostjo. Ker me je kar nekaj mladostnikov in staršev prosilo, naj zapišem, kako zorijo v dobro mladi, ki bivajo v komunah – šolah življenja, vam bom v nadaljevanju posredoval nekaj misli iz zakladnice ustanovitelja komun, ki delujejo v okviru Skupnosti Srečanje (tudi v Sloveniji deluje šest šol življenja te skupnosti in sicer pet moških: Nova Gorica (Kostanjevica), Čadrg, Vreme, Sveta Trojica v Slovenskih goricah in Kobilje ter ženska skupnost na Razborju pod Lisco)," piše Karel Gržan.

Živeti v komuni, pomeni bivati v šoli odkrivanja lepote življenja, utrjevanja volje in sprejemanja odgovornosti. Don Pierino je označil komuno kot 'odgovor človeku, ki išče dom, v katerem bi ga sprejeli, družino, ki bi ji pripadal, srce, ki bi ga ljubilo takšnega, kot je' …...

Vsi trije sinoptiki - evangelisti Matej, Marko in Luka - poročajo o dveh čudežih, ki ju je Jezus storil v Kafarnaumu neposredno enega za drugim: ozdravitvi žene, ki je dvanajst let krvavela, in obuditvi od mrtvih dvanajstletne deklice, hčerke edinke načelnika tamkajšnje shodnice (sinagoge), ki mu je bilo ime Jair ('naj /Bog/ sije'). Njihova poročila o teh izrednih dogodkih se nekoliko razlikujejo. Zanimivo je, da je najdaljši zapis evangelista Marka, čigar evangelij je najkrajši. Pisal je po pridigi apostola Petra, svojega učitelja. Peter, Jakob in Janez pa so bili 'očividci';, saj jih je Jezus vzel s seboj v Jairovo hišo in se je Petru to globoko vtisnilo v spomin. Markovo besedilo poslušamo kot evangeljski odlomek na trinajsto navadno nedeljo (B) bogoslužnega leta. (...)

EMA: Ime Ema je pri nas kot Hema izpričano že v 10. stoletju: plemenita Hema, grofinja v Brežah in Trušnjah, ter Hema, utemeljiteljica cerkve in ženskega samostana na Krki na Koroškem, ki je umrla okrog leta 1045. (...)

JUSTIN: Ime izhaja iz latinskega imena Justinus. To je izpeljanka s prvotno manjšalnim pomenom iz latinskega imena Justus, slovensko Just. Latinsko ime Justus se povezuje z latinskim 'justus' ‘pravičen, pošten; zakonit, utemeljen, tehten, pristojen; pravilen, pravi, reden’. (...)

PRIMOŽ: Ime Primož je med najpogostejšimi moškimi imeni na 42. mestu. Tako je bilo konec leta 2007 poimenovanih 5742 prebivalcev Slovenije. Zelo redki sta bili različici Primos in Primoš. (...)

Zakaj rečemo? Grešni kozel, nam pojasnjuje dr. Janez Keber.

"Naj o pomenu bogoslužne tihote spregovorim s primerom," piše Božo Rustja. "Neka gospa se je vrnila od maše in začudeno dejala: "Le kaj je bilo danes duhovniku? Vedno, ko je rekel molimo, je malo počakal. Tudi po obhajilu je nekaj časa čisto tiho sedel. Slabo mu ni bilo, saj je še mlad, pa tudi molitev v knjigi ni iskal, saj ni nič po njej brskal."
Le kaj je hotel duhovnik sporočiti s tihoto? Najbrž je hotel opozoriti vernike: Sedaj smo prišli v cerkev. V naši glavi se mota vse polno misli: na delo, skrbi za družino, druge obveznosti. Toda sedaj - pozor! Tišina. Ustavimo se. Počeli bomo nekaj zelo pomembnega: pogovarjali se bomo z Bogom. Molili bomo. (...)

"Kljub vsem težavam hodite trdno po poti, ki vas vodi k ubogim. Gospod gre pred vami in vas čaka v njih! Karizma gospoda Vincencija je prav danes ena od najbolj sodobnih karizem in vsa vincencijanska duhovna družina naj si prizadeva, da jo oživlja tam, kamor je poslana. Hčere krščanske ljubezni, imejte drznost vaših ustanoviteljev in storite, da bo Cerkev vedno bolj navzoča v svetu ubogih, tako da se bodo ubogi v Cerkvi zares čutili doma! Vaše province in vaše hiše naj bodo sprejemljive za notranje bogastvo ljudi, katerim strežete, da boste mogle v njih odkriti Božje. Tako boste z Gospodovo milostjo mogle postati razumljiva znamenja Božje ljubezni do ubogih." S tem voščilom papeža Janeza Pavla II. hčeram krščanske ljubezni na občnem zboru Parizu 2. maja 1997 s. Marta Rauh končuje svojo diplomsko nalogo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani z naslovom Zgodovina Slovenske province Družbe hčera krščanske ljubezni (Usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega). Iz tega njenega temeljitega dela sem zajemal snov za to prilogo, posvečeno 90-letnici Slovenske province Družbe, katere članicam ljudje preprosto in hvaležno pravijo usmiljenke. (...)

Povej mi, kdo te odlikuje, in povem ti, kdo si.

Lahko bi tudi nadaljevali: Povej mi, koga odlikuješ, in povem ti, kdo si. To mi je prišlo na misel, ko sem prebral, da je predsednik republike odlikoval književnico Svetlano Makarovič. Gotovo je predsednik s svojimi sodelavci v njej prepoznal umetnico, vredno visokega državnega odlikovanja. Toda ista umetnica je velikokrat izrazila svojo nestrpnost do Cerkve, katoličanov in vernih. Kdo ne pozna njene izrazite žaljivke, da imajo verniki plombo na možganih. Torej imajo muslimani, ki verujejo v enega Boga, plombo na možganih. Imajo jo protestanti, ki poleg tega, da verujejo v enega Boga, verujejo tudi v Jezusa Kristusa. Ima jo torej tudi oče slovenskega jezika Primož Trubar, ki se je predstavljal kot globok vernik. Tako meni Makarovičeva. In tako mnenje je odlikoval predsednik republike. Pomislite, da bi nekdo izjavil, da imajo plombo na možganih npr. neverni, ker jim pač njihova pamet ne nese toliko, da bi zmogli verovati. Ali da imajo to plombo tujci v Sloveniji ali izbrisani, ali pa recimo kar Romi. Si predstavljate, kakšen plaz obsodb bi se usul na tistega, ki bi to izrekel. In po pravici bi se to zgodilo! Bog ne daj, da bi takega človeka odlikoval predsednik republike! Če pa gre za verne – tu se pač v postkomunistični slovenski pameti predstavlja samo katoličane – je vse v redu! Je šše kje na svetu, da bi predsednik republike podpiral nestrpnost do določene skupine ljudi  ali sovražni govor? V Sloveniji ga imamo zagotovo. Pa, da ne bo pomote, ne gre za drugorazredno temo! (...)

Če si z mano

Nedelje mojega otroštva

Verouk v šoli

Ujeta ptica

Pesem dveh src

"Kakššna je današnja mladina ...

Trojno darilo, eno trajno

Nedelja mora biti vir mojega telesnega in duhovnega zdravja. Zato jo posvečam samo Bogu, svoji dušši in toplim vezem v družini, oddihu in razvedrilu. (Stanko Janežič)

Le en kruh je kruh življenja. Kdor jé od tega kruha, mu je po Njegovi besedi obljubljeno večno življenje. Zdaj vem: spominjam se smrti, a se ob vsakdanjem kruhu veselim življenja. (Betka Vrbovšek)

Ne verjemi prenaglo, kar se govori hudega! Ljudje imajo sploh slabo navado, rajši hudo govoriti kakor dobro, in radi več povejo, kakor je res. (bl. Anton Martin Slomšek)

Žena je oprala velik kup perila in ga obesila, da se posuši. Zaradi tega se je vrv pretrgala in perilo je padlo v blato. Pobrala ga je brez besed, kaj šele, da bi se razjezila.
Še enkrat je oprala perilo. Na vrv ga ni mogla obesiti, zato ga je razgrnila po travi. Ponoči pa je pes z blatnimi tacami stekel po njem.
Ko je zjutraj to videla, je ostala mirna. Rekla je: Zanimivo, ni zgrešil niti enega samega kosa!

Večkrat se mi je že zgodilo, da so pri meni doma potrkali člani Hare Krišna, Jehovove priče, mormoni ali baptisti. Največkrat je šlo za pogovore o njihovi veri, razlago nauka, nekajkrat tudi za ponudbo knjig ali prošnjo za denarni prispevek. Zanima me, zakaj me ni nikoli obiskal kdo iz katoliške Cerkve, zakaj se ne naredi več za promocijo katoliške vere? Lahko bi vsaj enkrat na mesec tiskali propagandno gradivo. Nekaj časa sem bila zelo oddaljena od Boga in zdaj si mislim, da bi se morda prej vrnila k njemu, če bi me kdo opozoril na molitev, na kakšen seminar, srečanje, morda bi bilo dovolj že to, da bi potrkal na moja vrata.

Na vprašanja odgovarja Roman Globokar.

1. Že večkrat sem vas hotela prositi za nasvet, pa sem vedno omahovala. Ime mi je Tanja, stara sem 64 let. Pri dvajsetih letih sem se cerkveno poročila, po petih letih ločenega življenja zaradi moževe službe v tujini sva se ločila. Nato sem se po desetih letih spoznala samskega fanta in se poročila samo civilno, ker cerkveno sem bila že poročena. Zaradi tega nisem opustila vere in nedeljske maše. Imam dva otroka, ki sta prejela vse zakramente. Mož je zelo slabega zdravja. Tudi jaz sem bila pred tremi leti ginekološko operirana. Vprašujem vas, če bi šla ponovno na operacijo, ali se lahko spovem in prosim za maziljenje v slučaju smrtne nevarnosti. Ali če grem na Brezje ali kam na romanje, grem lahko k spovedi in k obhajilu?

2. Sprašujem vas, kdo je Bruno Gröning. V našem kraju imajo njegov nauk kot nekakšno meditiranje. Nekatere ženske hvalijo, kako se dobro počutijo in kako jih je ozdravil. Tudi mene vabijo k tem srečanjem prijateljev Bruna Groninga jaz pa kar ne morem verjeti.
Prosim, če mi kaj poveste o tem (...)

"Ne moremo začeti našega sprehoda skozi vzgojo konkretnih vrednot drugače, kot pri družini. Problem je kar večplasten: v družini otrok dobi prve in najpomembnejše informacije o svetu, dobi temelje vseh vrednot – in si tudi postavlja temelje precej širokemu krogu vrednot, ki mu pravimo kar družinske vrednote. Gre za vrednote, ki se tako ali drugače povezujejo z družino, njenim obstojem, pomenom, vlogo, načinom vzpostavljanja, vzdrževanja, prekinjanja medsebojnih odnosov, posebej odnosov do otrok in starejših,…" je v uvodu zapisal Bogdan Žorž.

Obče znana resnica je, tudi v naših sestavkih o vrednotah smo jo že nekajkrat ponovili, da je najpomembnejše vzgojno sredstvo zgled. To pomeni, da najpomembnejše temelje družinskih vrednot otrok dobiva – pač s tem, da odrašča v nekem družinskem okolju. Kakršni so odnosi v tem okolju, tak zgled otrok dobiva, in takšne temelje družinskih vrednot si postavlja.

Johann Strauss, kralj dunajskega valčka
umrl 3. junija 1899 (na sliki)
Anton Murko, pisec odlične slovenske slovnice
rojen 8. junija 1809
Alojzij Gangl in spomenik Valentina Vodnika
rojen 8. junija 1859
Oton Župančič - zadnji pesnik moderne
umrl 11. junija 1949
Kamilo Mašek, urednik naše prve glasbene revije
umrl 29. junija 1859

Velik del Primorske je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo, ki je še pred nastopom fašizma (1922) tam začela izvajati raznarodovalno politiko, vendar je še pustila slovenske šole in slovensko tiskano besedo. Fašistični oblastniki pa so si zadali nalogo, da "osvobojene" kraje popolnoma poitalijančijo, zato so napovedali smrtni boj slovenski besedi, ki se ni več smela slišati v javnosti. Ohranjali so jo duhovniki, pa ne samo pri bogoslužju v cerkvah, kjer se je molilo in pelo v materinem jeziku. Poskrbeli so tudi za to, da slovenskim ljudem pride v roke pisana beseda. Zato so jeseni leta 1923 ustanovili Goriško Mohorjevo družbo, hčerko Slomškove Mohorjeve iz leta 1851, prve slovenske knjižne založbe. Pri tem je pomembno vlogo odigral Josip Ličan, ki se ga spominjamo ob osemdesetletnici njegove smrti. Bil je predsednik pripravljalnega odbora in mlado knjižno ustanovo, ki je primorskim ljudem prinašala vero v življenje in upanje na boljše dni, je varno vodil mimo vseh čeri štiri leta.(...)

Duhovnik in pisatelj, ki je v življenju moral nekajkrat premagati velike ovire, je med Slovenci najbolj znan po romanu Pod svobodnim soncem. Rojen je bil v Doslovčah na Gorenjskem, v objemu Karavank, njegov rojstni dom je sedaj spominska hiša.
Po domače se je reklo Pri Dolencu in hiša je bila ob 100-letnici pisateljevega rojstva preurejena v muzej, ki pripoveduje o pisateljevi mladosti, hkrati pa predstavlja bivalno kulturo kajžarjev v drugi polovici 19. stoletja na Gorenjskem (Finžgarjev oče je tkal platno, šival ovčje kožuhe) Posebna dragocenost muzeja je, da je delno opremljen že z izvirno opremo.
Za pisatelja, ki je odraščal v revnem okolju, je znano, da je kot otrok kot goba srkal očetovo pripovedovanje in modrost. Ko so ga dali v šolo, je kljub skromnim razmeram, v katerih je odraščal, pokazal veliko nadarjenost in voljo do učenja, tako da sta učitelj in župnik nagovorila očeta, da ga je iz domačega okolja poslal na šolanje v Radovljico. Kasneje se je vpisal na ljubljansko gimnazijo, kjer mu neuspeh v prvem letniku, ki ga je moral ponavljati, ni vzel volje, ampak ga je spodbudil, da je učenje vzel zares in tako je šolanje končal z odliko in ga nadaljeval v bogoslovju. Po mašniškem posvečenju leta 1894 je služboval po različnih župnijah, kot upokojeni duhovnik pa je klic v večnosti kot aktiven pisatelj dočakal v Ljubljani.

Alojz Rebula
POD VRHOM TISOČLETJA
Mladika, Trst 2009, strani 316, cena vez. 27,12 €

Metod Turnšek
DOMAČE STEZICE OD DRAVE DO JADRANA
Mohorjeva družba, Celje 2009, strani 275, cena brošš. 28 €

Ivan Sivec
MOJIH PRVIH 60
Založba Karantanija, Ljubljana 2009, strani 252, cena vez. 26,60 €

Zvezdne steze - Star Trek
Režija: J.J. Abrams
Igrajo: Chris Pine, Zachary Quinto, Leonard Nimoy, Eric Bana, Bruce Greenwood, Karl Urban
Žanr: sci-fi akcijska pustolovščina
Produkcija: ZDA/Nemčija (2009) Ocena: 4
Primernost za družine: 3 zaradi nasilja in nekaj spolnosti

Velika tišina Die grosse Stille
Režija: Philip Groening
Produkcija: Francija/Švica/Nemčija (2005)
Žanr: dokumentarni film Ocena: 4/5
Primernost za družine: 5

Skupina Nude je vsekakor že dobro poznana med slovenskimi poslušalci in na naših straneh smo jo gostili že leta 2002. Vmes je, po njihovih besedah, minilo nekaj plodnih in tudi razvojnih let, dočakali so tudi svojo petnajstletnico delovanja. Z novim albumom Sedem svetov se vračajo med poslušalce, čeprav nikoli niso čisto izginili z glasbene scene.

Plodnih, zanimivih, raznovrstnih in ustvarjalnih 15 let je za nami. Veliko preizkusov, odrekanja, trdega dela, dobrih koncertov, zanimivih ljudi, enkratnih občutkov. Glavne prelomnice so seveda prvi koncert, snemanje prve plošče, prvi veliki koncert pred 10.000 - glavo publiko, snemanje celovečernega televizijskega koncerta v živo, Viktor popularnosti, desetletnica delovanja, šesta plošča Sedem svetov Vsak izmed teh dogodkov je na neki način prelomnica, čas, ko se neko obdobje zaključi, ko narediš povzetek, se za hip zamisliš in načrtuješ, kako naprej, je povedal

"Pred nami so poletni meseci in ni lepšega, kot lep sprehod po senci hladnega gozda. Lahko gremo sami, v dvoje, ali pa s človekovim najboljšim prijateljem, psom. Pa znamo našim zvestim spremljevalcem vrniti vsaj del njihove naklonjenosti? Ali znamo poskrbeti zanje ali pa za druge vrste domačih malih živali? V vsakem primeru lahko mnogo nasvetov in idej najdemo tudi na spletu. Brez dvoma jih bomo veseli tako mi, kot tudi naši domači ljubljenci," je v uvodu zapisal Uroš Kopavnik.

Nakup video kamere je recimo opravljen in v tem mesecu se vam je  zagotovo nabralo že kaj posnetega materiala. Tokrat sledi nekaj nasvetov, kako se lotiti prenosa video zapisa iz kamere in nadaljnje obdelave.

Pri kamerah, ki snemajo na DV kasete, poteka prenos videa v realnem času. To pomeni: če imate za 45 minut posnetkov, bo toliko časa tudi trajalo, da jih prenesete na računalnik. Ob tem naj vas opozorim na prvo razočaranje, če boste prenos iz DV kasete delali preko USB načina.

Ko smo se približali Cotonouju, gospodarski prestolnici Benina, je na odstavnem pasu stala v pripravljenosti več kilometrska veriga 'cestnih slonov', da začne svoj bobneči marš. Tovornjaki ne smejo namreč pred deveto v mesto, omejitev imajo tudi popoldan. Tako oblasti preprečujejo prometni infarkt in še večje onesnaženje zraka. Ta je že brez njih tak kakor v cisterni, kjer kisik izgublja boj z bencinskimi hlapi.

Soparno je in čez 30 stopinj C. Ljudje vlečejo noge, veliko jih že sedi za obcestnimi prodajalnami. Nekdo ponuja za obloženo stojnico tehnično kramo, drugi zlaga v piramido palice sladkornega trsa, še kdo razstavlja svoje bogastvo na rjuhi na tleh. Fantje se prerivajo med avti in mopedi in ko te mobilne trgovine uzrejo 'jova', belca, se kot roj os usujejo proti njemu. Vohajo zaslužek. Vsak se ti neutrudno posveti, vztraja, sili … potem pa začuden, razočaran, ker ničesar ne kupiš. Nazadnje hoče vedeti, kaj imaš proti njemu, da ne vzameš kabla, kartice, robčkov, zaves … Saj nisi menda rasist!?, pripoveduje Drago Ocvirk v tokratnem nadaljevanju.

Krožna pot: Tržič  - Mala in Velika Mizica -– Kriška gora –- Tolsti vrh -– Gozd - Tržič

Kolesarski Giro d'Italia se je v svojih začetkih zgledoval po francoskem Touru, ki ga je leta 1903 prvič organiziral časopis L'Auto (danes L'Equipe), da bi povečal prodajo. Leta 1907 je Tour s svojima časnikarjema spremljal tudi urednik italijanskega časopisa La Gazzetta dello Sport Eugenio Costamagna, ki je sklenil organizirati podobno dirko. Čeprav je bilo na italijanskem "škornju" za tisti čas veliko koles (230.000), pa je bilo o jeklenem konjičku slišati številne predsodke, češ, da je zdravju škodljivo (bolj ženskam kot moškim), prav pa pride le tatovom, ki se z njim lažje izmuznejo počasnejšim avtomobilom. Težko je bilo prepričati sponzorje, toda ko je bilo objavljeno, da dirka bo, se je moral "računovodja" Primo Bongrani pošteno potruditi, da mu je uspelo zbrati  dovolj denarja. Rodil se je Giro, ki je tudi Gazzetti prinesel popoln uspeh in letos se spominjamo stote obletnice, čeprav je ugasnil komaj 91 svečk: štiri leta so namreč kolesarji mirovali med prvo svetovno vojno in pet med drugo.

Ščurki, človeku škodljive žuželke, so večinoma tropske živali, poznani so predvsem po vrstah, ki živijo v človekovih bivališčih, kjer delajo škodo. Predstavnike najdemo po vsem svetu razen v polarnih območjih. Ščurki očitno postajajo vse pogostejši spremljevalci našega življenja. Ker se ščurki zelo hitro razmnožujejo, preden se ljudje zavedo, je lahko že cela hiša polna teh živalic. Največje težave navadno povzročajo v večstanovanjskih hišah, saj potrebujejo le milimetrski prostor, da se pomikajo naprej po instalacijah, kanalih, zračnikih, skratka povsod. Nemški ščurek, ki je najpogostejši nezaželeni obiskovalec naših stanovanj, lahko kaj hitro obleze celo stanovanje, lahko se vzpenja tudi v višine, najraje pa ima prostore, ki so vlažni in topli: kuhinja, kopalnica, ob štedilniku, hladilniku. (...)

Vroče je že, meso mi ne "paše", pravijo otroci in starejši. Čeprav tisti vmes nič kaj radi ne slišijo, da bo dan ali dva cel dan brez mesa. V toplih dneh sebi in drugim namesto suhih stročnic privoščimo sveži grah in bob. Ponudba tega je sedaj na vrhuncu. Jaz namesto da grem na kavo, zavijem raje na tržnico in si kupim neoluščen grah. Ko ga luščim, si treniram prste, 'da ne zaspijo'. Odkar vem, da ga moram med dušenjem zalivati z vrelo vodo, ker je veliko boljši, sem zadovoljna, pa čeprav ga je le za dve žlici. Jej, si pravim, kar je v sveežem grahu, tega ni v nobenem drugem živilu. Sveža hrana, različnih barv dela svežo in lepo kožo.

V petnajstih letih seveda ne bi bilo bistvenega napredka, če se vmes ne bi 'zgodil' internet, ki je na glavo obrnil tudi radijsko delo. Nenadoma so se odprle številne nove, predvsem tehnične možnosti, kaj hitro pa so se tudi radijski voditelji znašli v povsem novi vlogi. Obilica vseh mogočih informacij in novic namreč terja drugačen pristop k delu kot je bil v navadi v starih časih, ko so novice posredovale skoraj izključno tiskovne agencije. Voditelj ima sedaj mnogo več možnosti in načinov, da pokaže svojo iznajdljivost in tako ponudi poslušalcem novo obliko programa. Hkrati pa se radio pospešeno spaja z internetom tudi v smeri k poslušalcu. Samo glas in glasba za vse bolj zahtevne uporabnike nista več dovolj in po načelu, da ena slika pove več kot tisoč besed, se tudi radijske postaje vedno bolj poslužujejo fotografij in video posnetkov, ki podkrepijo in dajo dodatno težo dogodku, o katerem poroča radio. (...)

Kramar dobi za rojstni dan v dar barometer. Nekaj časa ogleduje napravo ter reče: "To pa je sijajna stvar! Zdaj mi pa povejte, v katero smer naj ga obrnem, če hočem imeti lepo vreme?"

Avtomobilist je zadel pešca. Voznik zanika krivdo, češ da že petnajst let vozi avtomobil. Pešec ugovarja: "Oprostite, prosim, tudi jaz nisem začetnik, saj hodim že štirideset let!"

V avtobus vstopi kontrolor in pravi gospodu Hladniku: "Vašo vozovnico prosim!" Ta pa odvrne: "Ti izsiljevalec, kupi si svojo!"

"Mučenec sv. Vid (†ok. 300) sodi med najbolj češčene svetnike na Slovenskem, saj mu je posvečenih več kot 40 cerkva, pa tudi imeni Vid in Vida sta zelo pogosti. Gradnja cerkva, posvečenih sv. Vidu, sega na začetek krščanstva med Slovenci, zato se domneva, da so jih postavljali v krajih, kjer so poprej častili Svetovita, poganskega boga Slovanov. Sv. Vid je poznan kot eden izmed 14 pomočnikov v sili, za zavetnika so si ga izbrali lekarnarji, kotlarji, pivovarji, mutci in gluhci, viničarji in rudarji, odrski igralci in plesalci. V cerkvah ga lahko vidimo upodobljenega kot mladeniča, mučenega v kotlu ali s kotličem v roki. God sv. Vida obhajamo 15. junija, po starem julijanskem koledarju pa je bil god na kresni dan. Na tiste čase nas spominja rek O svetem Vidi se skozi noč vidi," je zapisala v uvodu Alenka Veber.