Njen vzpon na našo sceno se je začel z odličnim nastopom na evrovizijski popevki '95, potem zmaga na MMS, njena glasba je v zadnjih letih izšla na treh zgoščenkah, veliko nastopa v mariborskem gledališču... Pevka, ki je želela biti igralka in psihologinja, je "slučajno" stopila v svet glasbe, ki je danes njena sreča. Petje ji pomeni razdajanje in iskreno izražanje sebe - tako iskrene so tokrat tudi te njene besede za naše bralce.

• Darja, prvič nastopaš na teh naših glasbenih straneh, zato te prosim za nekoliko daljšo predstavitev.

Prihajam iz Maribora, čeprav že dve leti živim v Ljubljani. Normalno sem hodila v osnovno šolo in takrat sem tudi igrala v gledališču. Doma se je vedno veliko prepevalo, že babica in prababica, vendar nikoli nisem razmišljala o poklicu pevke. Bolj me je zanimalo igralstvo, ker sem imela s tem več stika. V gimnaziji so me prijatelji pritegnili in začela sem peti pri skupini Slovenska gruda. Peli smo slovenske ljudske pesmi v novi preobleki: dve kitari, frulice… Takrat so me začeli spodbujati, naj razmišljam petju. Začela sem obiskovati glasbeno šolo - solo petje, klavir pa sem že prej malce igrala. Po gimnaziji sem nameravala na AGRFT, pa me, hvala Bogu, pravim danes, niso vzeli. Opravila sem sprejemne izpite na glasbeni akademiji v Gradcu. Vedno pa sem imela veliko dela z gledališčem. V Gradcu sem začela študirati opero, a sem kmalu presedlala na jazzovsko petje, končala pa sem pedagogiko klasike in jazza. V mariborskem teatru sem imela večer filmske glasbe, in ta nastop je bil zelo odmeven v širšem slovenskem prostoru. Povabili so me na RTV, kjer me je videl Primož Peterca, ki me je povabil k sodelovanju in tako sem stopila na slovensko pop sceno.

• Prva zgoščenka je izšla pred petimi leti, sledili sta ji še dve. Vsem si se najbrž najbolj vtisnila v spomin z zmago na EMI '95 in z nastopom na evrovizijski popevki s pesmijo Prisluhni mi. Kako gledaš danes, nekaj dni pred EMO '99, na takšen izbor?

Vedno pravim, naj zmaga najboljši. Kdor gre na Evrovizijo, mora biti dovolj pogumen. Vsekakor me ljudje najbolj poznajo po tej evrovizijski melodiji. Čeprav pojem tudi veliko drugih stvari: musicle, argentinski tango, šansone, zelo različne stile, ker ne izbiram pesmi zaradi stila, ampak izberem pesem, ki mi je všeč, zato je moj repertoar bolj pisan. Izkušnja z Irske me je obogatila, kot glasbenico, pevko pa tudi kot človeka.

• Kakšna so tvoja pričakovanja za letošnjo EMO?

Vsak, ki gre na tekmovanje, si želi zmagati, to je dejstvo, in lagala bi, če bi rekla, da ni res. Vedno rečem, naj bo, kar bo. V tistih treh minutah, ki so mi dane, poskušam na odru odpeti najbolje, kar znam, in tudi tokrat upam na najboljše. Pesem, s katero se bom predstavila, mi je zelo všeč in upam, da bomo uspeli. Avtor besedila in glasbe je Primož Peterca, aranžma je naredil Sašo Fajon, kar pomeni, da smo ponovno v isti postavi kot leta '95. Bomo videli. Jaz se s tem zaenkrat ne obremenjujem.

• Na zadnji zgoščenki Trenutki se pojavljaš tudi kot avtorica besedil. Kaj se ti zdi bolj pomembno, glasba ali besedilo? Kako izbiraš sodelavce in kako nastajajo skladbe?

Vedno se najprej potrudim, da pesem začutim, da postane del mene. To je zelo intiutivno doživljanje, ne toliko z razumom, pač pa jo moram slišati. Moj kriterij je: ne glede, kdo poje, je pesem dobra, če te zmrazi, če telo oblije tak prijeten občutek, potem je to pravo. Nekateri gledajo na te stvari bolj razumsko, jaz pa spadam med one, ki to počnejo bolj z občutkom. Zadnja zgoščenka je nastala v sodelovanju z Rokom Golobom. Nikoli ne izbiram načrtno s kom bom delala, ampak se navadno tako zgodi, življenje prinese možnost ... in začneš delati. Tako se je zgodilo tudi z Rokom Golobom. Zgoščenka ima naslov Trenutki in res so na njej ujeti trenutki. Zato so pesmi zelo različne, mogoče tudi v takih oblikah, po katerih me ljudje ne poznajo. Najbolj sem znana po baladah, ki mi tudi najbolj ležijo in tudi sama se najbolje počutim, ko pojem balade. Ker pa je Rok vsestranski glasbenik in dela različne stvari, sva se odločila, da se spustiva tudi v druge "vode". Na zgoščenki je tako tudi ena rockovska pesem, pa nekaj bolj lahkotnih, en latino ritem... Še vedno pa so mi najbolj pri srcu balade.

• Kako si zadovoljna z izdelkom?

Zdi se mi, da je to zelo dobra zgoščenka. Ni toliko komercialna, zato je nekoliko drugačna in predvsem zelo pisana. Seveda je vedno tako, da bi zdaj, ko jo poslušam, rada še marsikaj izboljšala, spremenila, toda tako je vedno in to je končno dober znak, da želim naprej.

• Ali razmišljaš tudi o kakšnem novem projektu?

Da, ampak zelo počasi. Meni se ne mudi, in zato ni potrebno, da vsako leto izdam kakšno zgoščenko. Ko bo stvar dozorela, bo izšla. Prepustim se življenju in potem se to tudi zgodi. Skušam pustiti dnevu lastno težo.

• Ali te avtorji kdaj pokličejo: Darja, imam pesem zate, ali obratno?

Na začetku, ko še nisem poznala toliko avtorjev, so mi bolj drugi ponujali, sedaj pa je kar vzajemno, spontano; srečaš se, se dogovoriš, ali pa tudi koga pokličeš. Mislim da je postalo kar dvostransko.

• Kako izgleda tvoj dan?

Ja, malce sem lena za te stvari. Vadim, ampak ne ravno vsak dan, kar ni ravno dobro. Nastopam pa veliko in tudi zelo rada. Tudi na nastopih pojem različne pesmi. Trenutno imam spremljevalnega pianista Blaža Jurevčiča, s katerim se zelo dobro ujameva.

• Praviš, da kot pevka nimaš velikih načrtov, vem pa, da imaš velike sanje. Nam jih lahko zaupaš?

Moje velike sanje so nastopati z velikim simfoničnim orkestrom in z njim posneti tudi album v živo.

Darji želimo, da bi se ji uresničile te njene velike sanje, in še veliko drugega, kar ji bo prineslo njeno bogato glasbeno življenje. Njena živjenjske energija in moč, ki sta tudi v tem pogovoru kipela iz prijetne sogovornice, obetata, da se bo njen glas še velikokrat dotaknil tudi vas.

Pogovarjal se je Miha Turk

Trenutno tudi poskusno učim. Poskusno zato, ker se mi zdi to zelo odgovorno delo in hočem najprej videti, če so oni zadovoljni z mano in jaz s tem kar počnem. Kasneje se bom verjetno resneje posvetila učenju.

Nimam najljubše pesmi, imam trenutne "hite", zdaj je to Caruso italijanskega pevca Lucia Dalle. Tako sem se namučila z njim, ko sem se ga učila v Italijanščini, ki je ne obvladam.

Rada raziskujem življenje. Ne maram "instant tečajev", ko postaneš po enem vikendu razsvetljen. V življenju je treba vedno iskati, raziskovati.