Od kod tako zanimanje za angele?

Rad bi vas nekaj vprašal. V zadnjem času ste izdali kar dve knjigi o angelih (Ti si moj angel in Želim ti božičnega angela) in v Ognjišču (10/2013) je nadškof Turnšek odgovarjal na vprašanje vašega bralca o tem, ali angeli res obstajajo, kje so utemeljeni v Svetem pismu. V obeh vaših knjigah imamo tudi katoliški nauk o angelih (o angelih varuhih in o nadangelih Mihaelu, Gabrielu in Rafaelu), ki ga je podal prof. Anton Strle. Najprej me zanima, od kod kar naenkrat tako zanimanje za angele, prej podobne knjige niso izhajale prav pogosto. Živeli smo v prepričanju, da o svetnikih vemo veliko, knjige o angelih pa so izhajale bolj na skrivaj – in bile so silno težke ...

Zakaj pišem. Prav zato, ker so angeli povsod okrog nas in še vedno tako malo vemo o njih. Dokler nista izšli obe knjigi pri vaši založbi, se mi je vedno zdelo, da so angeli bolj namenjeni majhnim otrokom, da so zelo primerni za zgodbice, ki jih pripovedujemo otrokom in vanje ni potrebno verjeti. Potem pa sem prebral obe vaši knjigi, izvedel marsikaj novega, globokega, teološkega. Toda človek vedno išče naprej in v tej moji želji, da bi kar največ izvedel o angelih sem nekje prebral, da so se angeli v zgodovini ljudem celo prikazali.

Videnja angela naj bi se zgodila na Portugalskem (leta 1917) – zakaj prav na Portugalskem, ki naj bi bila v novejšem času edina dežela, kjer naj bi se angeli prikazali. Ali je to kaj povezano s Fatimo ... Prosim, če mi lahko napišete kaj več o teh videnjih (prikazanjih). V davni preteklosti naj bi se angeli prikazovali tudi na Irskem in na Madžarskem. Ali to drži? Ali je morda veliki teolog sv. Tomaž Akvinski, ki je veliko vedel o Sveti Trojici – odkril kaj tudi o angelih. Kaj pa sv. Dominik, sv. Avguštin?

Angeli so bili verjetno v tesni povezavi tudi z nekaterimi svetniki (Gema Galgani, Janez Bosko, oče Lamy, ...) ali so imeli ti svetniki vidno (čutno) komunikacijo z angeli, kako so jih videli, slišali (če so jih res) in kaj so o tem napisali. V tretjem redu sv. Dominika naj bi se več sester pogovarjalo s svojim angelom, z angeli se je srečevala tudi sv. Frančiška Rimska... Tudi pri življenjepisih svetnikov, predvsem pri mučencih, so angeli večkrat omenjeni (sv. Doroteja, Vincenc, Venancij, Lovrenc ... Tudi sv. Frančišek je gojil veliko ljubezen do angelov ...

Naj sklenem, da ne bom preveč radoveden ... Prosil bi vas, če mi lahko nekoliko razložite predvsem to, kako (ali je to sploh res) se angeli v preteklem in današnjem času javljajo ljudem – ali jih res lahko vidimo, slišimo, kako nas spremljajo?

Morda boste rekli, da želim preveč, da sem človek našega časa, ki si želi samo senzacij ... Toda zakaj bi o pojavnosti angelov ne govorili, ali je to prepovedano? Mene to zanima in zato vas prosim, če mi lahko kaj napišete o tem?

Fredi

 

Od kod tako zanimanje za angele?Zaradi omejenosti prostora, se bom omejil res samo na vaše osnovno vprašanje o pojavnosti angelov v našem načinu zaznavanja. Razodeto dejstvo je, da so angeli zgolj duhovna bitja. To pomeni, da nimajo telesa in zato po svoji duhovni naravi ne morejo puščati direktnih sledi v telesnem svetu. So pa po svoji naravi Božji poslanci človeku. Kar pa spet pomeni, da se morajo biti sposobni javiti v človekovem telesno-duhovnem načinu življenja in komuniciranja. To je na videz kontradiktorno, a Bog se nam sploh rad razodeva v nasprotjih. Morda tudi zato, da pritegne našo pozornost.

Že najpomembnejši svetopisemski sporočili, božično in velikonočno, vključujeta angele na viden in slišen način. Tako pastirji v Betlehemu, kot žene, ki so prve prišle h grobu, v Jeruzalemu so 'v živo' doživeli pojav angelov. Tako resničen, da so jih sprva celo zamenjali za ljudi. In ta seznam bi lahko nadaljevali z vašimi in še mnogimi drugimi primeri, ki jih poznamo predvsem iz življenja svetnikov ali krajevnih izročil. Saj ponekod hranijo celo kot relikvije 'ostanke' angelov po prikazovanjih. Ali so vse to samo izmišljotine, plod bujne fantazije ali bolnih blodenj? O konkretnih primerih se ne morem izrekati, ker imam premalo informacij in končno o pristnosti takšnih pojavov mora odločiti Cerkev po znanih postopkih. Zato se bom omejil zgolj na razumevanje možnosti takšnih pojavov in njihovo razumsko ter versko razsežnost.

Poskusimo odgovoriti na vprašanje, kako je tak telesno materialni stik z duhovnim bitjem, ki ga imenujemo angel, mogoč. Že v odnosih med ljudmi poznamo tako imenovane paranormalne pojave kot npr. hipnozo, telepatijo (prenos misli na daljavo), telekinezo (premikanje predmetov brez 'telesnega' stika), levitacijo (lebdenje teles, predmetov v zraku), materializacijo ('nastajanje' predmetov na neviden način) ... Takšne pojave imenujemo para-normalne, ker po eni strani dejansko obstajajo, so ugotovljeni, zato so 'normalni'; a si jih še ne znamo razlagati, očitno zato, ker še ne poznamo vseh naravnih pojavov, in zato so 'para'. Če že torej v človeškem zemeljskem načinu doživljanja obstaja še veliko 'skrivnosti', ki si jih ne znamo pojasniti, koliko jih mora obstajati v samo duhovnem svetu. Te zmožnosti in možnosti pa so nam še manj znane in jih morda nikoli ne bomo mogli razumeti. A vendar, in zdaj naredimo sklep s pomočjo vere: če se te in podobne stvari resnično dogajajo, in o tem ne moremo dvomiti, potem jih hoče Bog, ko ustvarja svet, saj On vanj 'polaga' zakonitosti. In zato so same na sebi dobre. Do neke mere jih lahko celo človek razvija in uporablja kot svoje paranormalne sposobnosti, a zelo skromno, vsekakor pa jih lahko uporablja Bog, ko želi komunicirati s človekom, in seveda tudi angeli kot njegovi poslanci.

    Imate kakšna vprašanja, povezana z verskim ali moralnim življenjem, ali pa lepo doživetje, ki bi ga radi delili z drugimi?

    Pišite na:
    Ognjišče, Rubrika Pisma,
    Trg Brolo 11, 6000 Koper
    ali po e-pošti:
    pisma@ognjisce.si

Tako si z lahkoto predstavljamo, da lahko sposobnost materializacije v človeku uporabi tudi Bog po angelu, in ta se prikaže v obliki, ki je takšna, da ga bo posameznik prepoznal kot angela, čeprav sam nima telesa. Enako velja za glas ali kakšno drugo telesno znamenje. Slišal sem, čeprav ne preveril, da naj bi nekje hranili kot relikvijo 'pero' nadangela Gabriela. Je to mogoče? Direktno gotovo ne, saj nadangeli nimajo 'peres', niti 'kril'. Res pa je, da je najbolj znana podoba angelov mladenič s perutmi. A to je 'izmišljotina' kakšnega umetnika, ki se je navdihoval pri skrivnostnih videnjih v apokaliptičnih in preroških videnjih stare zaveze. In če se je nadangel Gabriel hotel nekomu s takšno predstavo o angelih približati tako, da ga je prepoznal in razumel, je moral 'uporabiti' to svojo 'umetno' podobo. Ali drug primer: v bližini San Giovanni Rotondo, romarskega kraja sv. p. Pija, stoji gora Monte Sant'Angelo, kjer se je večkrat od konca 5. stol. Naprej, prikazal nadangel Mihael in naj bi pustil v kamnu tudi odtis svojih stopal. Gre za podobno zgodbo. Nadangel Mihael seveda nima stopala, da bi njegov odtis lahko ostal v kamnu. Vendar zato, da bi človeku spregovoril o svoji resnični navzočnosti v njegovo dobro po Božjem naročilu, je lahko uporabil vse paranormalne sposobnosti ustvarjene materialne narave, da je svojo in Božjo navzočnost potrdil na način, ki so ga ljudje jasno in nedvoumno razumeli.

In prav to slednje bi želel poudariti. Karkoli angeli storijo, kakorkoli se nam 'javijo', storijo zato, da bi se skupaj z njimi v veri še bolj odprli Božji ljubeči navzočnosti in ga z veselim srcem slavili, se mu zahvaljevali in po potrebi tudi prosili. In če se je to dogajalo v preteklosti, ne vem, zakaj ne bi bilo možno tudi danes, če Bog presodi, da bi bilo komu v duhovno korist.

Marjan Turnšek

 

    Izid kar dveh knjig o angelih pri založbi Ognjišče je bolj slučaj kot načrt. Res pa je, da smo zaznali med bralci revije in tudi sicer večje zanimanje za angele. Tudi pismo, ki ga omenjate, je eden takih pokazateljev. Ko smo zvedeli za knjigo Anselma Gruna o angelih, smo jo uvrstili v program založbe. Obenem z zanimanjem ljudi za angele, so se oglašali tudi duhovniki in drugi pastoralni delavci, ki so si želeli, da bi s katoliškega vidika osvetlili to problematiko. Tudi zato smo knjigi dodali temeljit članek pokojnega teološkega profesorja Antona Strleta o angelih varuhih in nadangelih. Znano je, da številna novodobska gibanja pišejo o angelih, a to pisanje bolj zamegljuje pravo podobo angelov, kakor ga poznamo v krščanskem izročilu. Po eni strani smo v Cerkvi v moderni dobi skoraj prenehali govoriti o angelih, na drugi strani pa so številna novodobska gibanja zgrešeno spregovorila o njih in nas spomnila nanje.

    Zgodilo se je, da smo od nemške založbe, ki izdaja knjige Anselma Grüna, kmalu po ponudbi knjige Ti si moj angel, dobili še ponudbo za knjigo Želim ti božičnega angela. Zaradi tematike – vloga angelov pri Jezusovem rojstvu in napovedi rojstva – je bilo knjigo smiselno izdati okoli božiča. Tu je vzrok, da smo v tako kratkem času izdali dve knjigi o angelih. Da je zanimanje za angele veliko, priča tudi dejstvo, da smo prvo naklado (1000 izvodov) knjige Ti si moj angel prodali v dveh mesecih in je že na razpolago njen ponatis.

    Božo Rustja

Zajemi vsak dan

Govorjenje te razodeva: blago sodimo po barvi, vino po okusu, rože po vonju, človeka po govorjenju.

(Mirko Mahnič)
Petek, 24. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh