Učenje plavanja

Neki mož se je sprehajal ob reki, ko je zagledal človeka, ki je hotel vreči v vodo majhnega otroka. Ta se je v strahu neznansko drl. “Zakaj hočeš vreči otroka v vodo?” je vprašal mimoidoči. “Njegov oče je izredno dober plavalec,” mu je odgovoril mož.

povejmo z zgodbo 09 2004aPrizadevanje, da bi dosegli svobodo, je čisto osebno in neprenosljivo. Ni dedno. So ljudje, ki bi nas radi prepričali, da je dovolj, da se zatečemo k guruju ter mu zaupamo, da bomo dosegli odrešenje, dovolj je, da se mu predamo, prepustimo, da smo mu pokorni. Guru vse ve, guru zna delati, guru je že prišel tja, kamor bi mi radi prišli. On nas bo povlekel za seboj, kakor lokomotiva vleče za seboj vagone, če mu bomo zvesti. Guru je najboljši plavalec. Ni se ti treba bati. Morda nas guru prepričuje: “Ne boj se!” A če ne znam plavati in me bodo vrgli v reko, bom utonil.

Za moderne sekte in številna novodobska gibanja je še posebej značilno, da nastanejo okrog “karizmatičnih” voditeljev, ki trdijo, da poznajo edinoveljavni recept za odrešenje.

    So ljudje, ki bi nas radi prepričali, da je dovolj, da se zatečemo k guruju ter mu zaupamo, da bomo dosegli odrešenje, dovolj je, da se mu predamo, prepustimo, da smo mu pokorni. Guru vse ve, guru zna delati čudeže.
    Prava duhovnost pa je realna in ne obljublja takojšnjih čudežnih rešitev. Duhovni človek ne bo oznanjal sebe, ampak bo kazal na Boga, na Tistega, ki ga oznanja.
Pripadniki slepo sledijo njihovim besedam. Grozljiv primer take “poslušnosti” je “katastrofa v Jonestownu”: več kot devetsto pripadnikov sekte Ljudstvo templja z voditeljem Jimom Jonesom je naredilo “revolucionaren samomor, da bi protestiralo zoper nehumano stanje v svetu”. Pod načelnim razglasom se je odigrala grozljiva žaloigra; kajti v smrt so šle cele družine z otroki vred. Izkazalo se je tudi, da samomor nekaterih članov ni bil ravno prostovoljen...  (Prim. Alenki Goljevšček: New Age in krščanstvo, Ognjišče 1992, 149). Koliko ljudi se zateče k bioenergetiku ali “šlogarici” misleč, da bo ta v trenutku odpravil(a) njegove težave.
Prava duhovnost pa je realna in ne obljublja takojšnjih čudežnih rešitev. Duhovni človek ne bo oznanjal sebe, ampak bo kazal na Boga, na Tistega, ki ga oznanja. Nikoli ne bo trdil za samega sebe, da je duhoven in nikoli ne bo poudarjal svoje pomembnosti, svojih odlik in sposobnosti. Drugi bodo pokazali nanj in drugi bodo rekli: “To je pa duhoven človek.” Pravi duhovni voditelj bo “sprejel” človeka tam, kjer je in mu bo stal ob strani, da bo “shodil” iz tistega stanja.
    Pravi duhovni učitelj me bo naučil plavati.
Ne bo ničesar vsiljeval in drugih ne bo primoral, da nekaj storijo, ampak bo učil. Bolj z življenjem kot z besedo. Če bo njegova beseda že imela veliko moč, jo bo zato, ker jo potrjuje s svojim življenjem.
Skratka: pravi duhovni učitelj me bo naučil plavati.

B. Rustja, Zgodba s srcem, v: Ognjišče 9 (2004), 30-32.
knjiga: Zgodbe s srcem. Zgodbe za dušo 7, Ognjišče, Koper, 2003, 67-69.
naročila knjig iz zbirke Zgodbe za dušo v spletni knjigarni Ognjišča
iz zgodovine: Zgodbe za dušo že petindvajset let.

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh