Ne nehaj iskati

Rabinska zgodba pripoveduje o dečku Jeskielu, ki je nekega dne objokan pritekel k svojemu dedu, slavnemu rabinu Baruhu.
Solze so mu tekle po licih, ko je potožil: »Prijatelj me je pustil na cedilu. Bil je krivičen in nesramen do mene.«
»Ali bi mi povedal, kaj se je zgodilo?« ga je vprašal rabin.
»Poslušaj,« je odgovoril deček. »Šli smo se skrivalnice. Skril sem se tako spretno, da me prijatelj ni mogel najti. Tedaj me je nehal iskati in je odšel. Kakšno vedenje pa je to!«
Še tako imenitno skrivališče je izgubilo ves čar, ker je prijatelj opustil iskanje in se nehal igrati.
Rabin je pobožal dečka po obrazu in tudi njemu so se v očeh zasvetile solze, ko je rekel: »Prav zares je to neprimerno obnašanje.
Toda glej, z Bogom ravnamo enako. Skril se je in mi ne storimo ničesar, da bi ga našli. Le pomisli: Bog se skrije in mi ljudje ga niti ne iščemo več.«povejmo z zgodbo 20 let 01

zgodba je objavljena tudi v knjigi Dragoceno darilo zgodb (zbral Božo Rustja). Ognjišče. Koper. 2010. str. 65.

    * * *
V tej zgodbi se zrcali »Božje ravnanje«. V njej je strnjena božična skrivnost. Bog se skriva. Ne slepi nas s sijajem svojega veličastva. Niti ne razkazuje svoje moči, da bi nas prisilil, da pademo pred njim na kolena. Želi, da med njim in nami vlada ljubezen, ki upošteva našo svobodo. Želi, da ga čakamo, da ga iščemo, se odpravimo na pot, da bi ga iskali in našli. Bog čaka, da se vsako ustvarjeno bitje odpravi na to pot, da izgovori svoboden »da« njegovi ponudbi in njegovi ljubezni. Bog čaka na človeka in želi, da postanemo deležni božanske izkušnje: izkušnje iskanja in najdenja, ljubezni in svobode in radostne privolitve. Bog se skriva zato, da bi mi bili njegova podoba. In kakšno skrivališče si je Bog izbral? Skriva se v otroku v jaslih, v revnem človeku, v človeku, ki potrebuje pomoč. Za naše predstave o Božji vsemogočnosti in o nebesih je to nekaj nezaslišanega. Prav zato ga farizeji, učitelji v Izraelu in razlagalci Svetega pisma niso mogli spoznati. Kralj Herod si ni predstavljal, da bi ta otrok lahko bil Bog. Boga si je predstavljal kot vladarja, še močnejšega od sebe. In da ta otrok ne bi postal njegov tekmec, ga je sklenil odstraniti. Farizeji, kralj Herod in mnogi drugi niso odkrili Boga v njegovem »skrivališču«. Kaj pa mi? Ali nam ga uspe najti? Ali ga sploh iščemo? Nemara tudi mi ravnamo kot tisti deček, ki se je igral skrivalnice in je prenehal iskati. Kdo med nami je tako odprt in brez predsodkov, da se bo poklonil pred tem otrokom, ga počastil in priznal kot pravega Boga in pravega človeka?

RUSTJA, Božo. (Zgodba s srcem). Ognjišče, 2006, leto 44, št. 12, str. 58-59.

Zajemi vsak dan

Zaupam Gospodu, da bo imel usmiljenje z vsem, kar sem storil, najsi je bilo slabo ali malo dobro. Moja bodočnost pa, kratka ali še dolga tu na zemlji, mora biti sveta in posvečujoča.

(sv. Janez XXIII.)
Četrtek, 18. Januar 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh