Žalovanje

povejmo z zgodbo 06 2006aZgodnjega nedeljskega jutra v januarju sta starša zvedela za pretresljivo novico, da se je njun najmlajši sin, star komaj 18 let, ustrelil s puško. Ko je duhovnik prišel v njihovo hišo, je povsod, kamor se je obrnil, srečal samo globoko in težko žalost. V hiši in pred njo so bili prijatelji ali sorodniki pokojnega fanta in vsi so bili zelo potrti. Nekateri so kar na glas jokali. Edini prostor, kjer se je duhovnik lahko govoril s staršema, je bila njuna spalnica. Objeli so drug drugega in tako izrazili svojo nemoč, bolečino in žalost. Potem so sedli na posteljo in duhovnik je zanju molil. Nato pa je predlagal zakoncema, naj prosita Boga, da bi bedel nad njunim življenjem ob težki nesreči, ki ju je doletela, ter jima pošlje svojega Svetega Duha.
Čez šest mesecev je oče dogodek takole opisal: »Prosil sem Boga, naj napolni moje življenje s Svetim Duhom in skoraj takoj sem začutil mirno toplino po vsem telesu. Bilo mi je, kakor bi me kdo od znotraj odtajal. Takrat sem sklenil mir z Bogom in s svetom ... Ne razumite me napačno: tudi kristjani jočemo in tudi jaz jočem za svojo družino in za svojim sinom. A tudi ko to delam, sem miren.«

zgodba je objavljena tudi v knjigi Obrisal bo solze z njihovih oči (zbral Božo Rustja). zbirka Zgodbe za dušo - nova serija Ognjišče. Koper. 2013. str. 50.

povejmo z zgodbo 06 2006bTudi če bi hodil po globeli smrtne sence,
se ne bojim hudega, ker si ti z menoj. (Ps 23,4)

Ti sam si štel moje tavanje,
spravil si moje solze v svojem mehu,
mar niso v tvojem štetju? (Ps 56,9)

Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi,
mož bolečin in znanec bolezni,
kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz,
je bil zaničevan in nismo ga cenili.
V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine ...
On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
strt zaradi naših krivd.
Kazen za naš mir je padla nanj,
po njegovih ranah smo bili ozdravljeni. (Iz 35,3-5)

Ko pa si bo to, kar je propadljivo, obleklo nepropadljivost, in to, kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo izpolnila beseda, ki je zapisana:
Smrt je použita v zmagi. (1 Kor 15,54)

Nočemo pa, bratje, da ne bi vi ničesar vedeli o tem, kako je s tistimi, ki so zaspali, tako da se ne boste vdajali žalosti kakor drugi, ki nimajo upanja. Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali prek Jezusa, privedel skupaj z njim. (1 Tes 4,13-14)

Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas. (1 Pt 5,7)

 

RUSTJA, Božo. (Zgodba s srcem). Ognjišče, 2006, leto 43, št. 6, str. 58-59.

Zajemi vsak dan

Ni mogoče pričakovati dejavnega sodelovanja pri evharističnem opravilu, če se ga udeležujem površno, brez predhodnega presojanja svojega življenja.

(Benedikt XVI.)
Sobota, 21. Julij 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh