Vzrok veselja

povejmo z zgodbo 05 2005aPopotnik je prišel na Kitajsko in tam srečal misijonarja. Zanimalo ga je, kako uspešen je pri oznanjevanju evangelija. Misijonarjev odgovor je bil presenetljiv. Povedal mu je svojo izkušnjo: »Ne iščem jaz ljudi, ampak oni iščejo mene!«
Med kulturno revolucijo je bil oznanjevalec evangelija obsojen na enolično in duhamorno prisilno delo. Izdelovali so dele za radijske sprejemnike. Še pomisliti ni smel, da bi komu govoril o Kristusu. Si je pa med delom neprestano požvižgaval. To je počel samo on. Nihče drug v tovarni ni mogel biti vesel sredi tako "zamorjenega" dela.
Ko se je končalo obdobje kulturne revolucije, se je misijonar lahko začel svobodno ukvarjati s tem, za kar je bil poklican - oznanjevanju evangelija. Takrat so začeli tisti ljudje, ki so bili z njim na prisilnem delu, prihajati k njemu in trkati na njegova vrata. Želeli so videti, v čem je skrivnost njegovega veselja. »Če je mogel ohraniti veselje v tistih tako težkih razmerah, nas res zanima, kaj je razlog njegovega veselja,« so menili ljudje.

zgodba je objavljena tudi v knjigi Zgodbe za pogum (zbral Božo Rustja). Ognjišče. Koper. 2009. str. 19.

Ezdra in leviti, ki so poučevali ljudstvo, so rekli vsemu ljudstvu: »Ta dan je svet Gospodu, vašemu Bogu. Ne žalujte in ne jokajte!«
Dalje jim je rekel: »Kajti svet je ta dan našemu Gospodu. Ne bodite žalostni, kajti veselje v Gospodu je vaša moč.« (Neh 8,9-10)

povejmo z zgodbo 05 2005bMarija je rekla:
Moja duša poveličuje Gospoda
in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku. (Lk 1,47)

Angel je rekel pastirjem: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ko bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.« (Lk 2,10)

Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse hudo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. (Mt 5,11-12)

Zdaj odhajam k tebi, vendar to govorim na svetu,
da bodo imeli moji veselje v sebi dopolnjeno. (Jn 17,13)

Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. (Apd 2,46)

Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave, ker se ne oziramo na to, kar se vidi, ampak na to, kar se ne vidi. Kar se namreč vidi, je začasno, kar pa se ne vidi, je večno. (2 Kor 4,17-18)

RUSTJA, Božo. (Zgodba s srcem). Ognjišče, 2005, leto 43, št. 5, str. 58-59.

Zajemi vsak dan

Kristjan ve, kdaj je čas govoriti o Bogu, in kdaj je prav o njem molčati in preprosto pustiti, da govori ljubezen sama.

(Benedikt XVI.)
Sobota, 17. November 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh