Osel v vodnjaku

povejmo z zgodbo 06 2016bNekoč je nekemu kmetu padel osel v vodnjak. Žival se je ure in ure žalostno oglašala, medtem ko je kmet razmišljal, kako bi jo izvlekel. Nazadnje je kmet sklenil: osel je tako in tako star, pa tudi vodnjak je že prej nameraval zasuti, ker je bil brez vode.
V roke je vzel lopato in začel metati zemljo v vodnjak. Osel je vsako lopato zemlje, ki mu je padla na hrbet, stresel s sebe in stopil nanjo. Tako se je vzpenjal vse višje, dokler se ni rešil.
Življenje nam na hrbet meče najrazličnejšo navlako, vse to je treba znati stresti s sebe in se povzpeti za stopnico višje.

Iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri Ognjišču.

Rustja B., Ognjišče (2016) 06, str. 36

Zajemi vsak dan

V luči vstajenja je vse, kar naj bi si najbolj želeli, predvsem srečna zadnja ura. Kar pomeni, da bi umrli v miru z Gospodom in z ljudmi; da bi umrli v Gospodu.

(Marjan Turnšek)
Ponedeljek, 23. April 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh