Page 9 - Zgodbe za dušo

18.

Lastovka in žabe

Sredi gozda je bil v goščavi skrit zapuščen
vodnjak. Sonce ni moglo prodreti skozi
drevje in zato je bil vodnjak mračen in v njem
so živele samo žabe.

Po drevesih so gnezdile ptice ter letale z
veje na vejo in uživale na toplem soncu ter
nad lepimi cvetlicami. Žabe v vodnjaku pa so
bile nekoliko podobne ljudem: vedno so bile
zaposlene. Dan za dnem so trdo delale v svetu,
kjer ni bilo privlačnih barv, ne prijetnega vonja
cvetlic, ne lepote, ne svobode. Njihov življenjski
cilj je bil čim več storiti. Delale so pod stalnim
nadzorom svojih šefov, velikih žab. Velike žabe
so bile bogate in oblastne, male pa revne in
malodušne.

Ko je nekega poletnega dne prisijal v
vodnjak sončni žarek, je prihitela mala drzna
lastovka, da bi videla, kaj se tam dogaja. Ko
se je spuščala v temo in se iz nje že vračala, je
pela pesem o veselju in svobodi. Njena pesem
je vabila žabe, naj si poiščejo boljšo pot v
življenju in izkusijo sončne dni ter modro nebo,
naj odkrijejo radosti ljubezni in prijateljstva.

Žabe so začudene prisluhnile, a je velika
žaba takoj prekinila pesem lastovice: »Le
kaj delate, nespametne žabe, in poslušate to

87