Nočni pogovori v Jeruzalemu

pb 2017 03cKardinal Carlo Maria Martini, ki je več kot dvajset let vodil milansko nadškofijo, se je po ‘upokojitvi’ leta 2002 umaknil v Jeruzalem, kamor ga je kot strokovnjaka za Sveto pismo že od nekdaj vleklo. Tam se je posvetil molitvi in študiju. Leta 2007 je k njemu prišel avstrijski jezuit Georg Sporschill, ki živi med otroki na ulicah v Romuniji in Moldaviji. »V Jeruzalemu sva se veliko pogovarjala o današnji mladini, pogosto dolgo v noč, četudi sam zgodaj vstajam,« pove kardinal v Predgovoru. »Ponoči se misli rojevajo lažje kot v stvarnosti belega dne. Kaj pričakujejo mladi? In kaj pričakuje svet od mladih. Težaven svet zahteva njihovo angažiranost. Iz nočnih pogovorov v Jeruzalemu je nastala tale knjižica.« Podnaslov O tveganjih na poti vere nakazuje, o čem je tekel pogovor.

    Carlo Maria Martini
    Nočni pogovori v Jeruzalemu
    Mohorjeva družba,
    Celje 2016, strani 127, cena broš. 17,50 €
    Naročila:

Knjiga je razdeljena na sedem enot, na začetku vsake je vprašanje mladih, na podlagi katerega pater Porschill zastavlja kardinalu svoja vprašanja. Zelo globoki so njegovi odgovori v prvi ‘enoti’ Kaj prinaša življenje, ki je tudi najdaljša (26 strani). »Njegovi odgovori kažejo, da gre za velikana misli in srca, ki ima zelo razločno sliko o trenutnem položaju v Cerkvi in svetu in hkrati tudi jasno vizijo o tem, kakšna naj bi bila prihodnost,« je v spremni besedi (‘Sanjal sem o mladi Cerkvi’) zapisal Roman Globokar. Njegova razmišljanja se v marsičem ujemajo s pogledi papeža Frančiška (o Cerkvi ubogih, o tem, da mora Cerkev ‘korakati“ in ne obtičati na mestu, o vlogi žensk v Cerkvi …). Na vprašanje nekega Roberta, zakaj se je odločil za jezuite, pove, da ga je pritegnila njihova predanost, ki je je bil deležen v njihovi šoli. Kot izredno nadarjenega mladeniča ga je privlačilo tudi to, da v jezuitskem redu igra veliko vlogo izobrazba.

Za duhovnika ali škofa ni lepšega, če mu mladi postavljajo vprašanja. Prvi pogoj za dobre in globoka vprašanja je veliko zaupanje. Zaupanje je nasprotje strahu. Pri svojih srečanjih z mladimi nikoli nisem podvomil o tem, da mi imajo nekaj povedati, da se hočem učiti od njih. Med mladimi sem našel prijatelje, ki so mi bili v moji zahtevni škofovski službi v veliki škofiji v največjo pomoč. Pripovedovali so mi o življenju in odprli so mi vrata v svet mladih.

Čuk S., Priporočamo,berite, v: Ognjišče (2017) 3, str. 120

Zajemi vsak dan

Vernik ni domišljav; nasprotno, resnica ga dela ponižnega. Vernik namreč ve, da nimamo resnice v posesti, ampak da resnica objema nas in nas ima v posesti.

(papež Frančišek)
Petek, 28. April 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh