Mednarodni muzejski svet ICOM je leta 1977 določil 18. maj kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev in galerij, tudi slovenskih, ki na današnji dan odpirajo svoja vrata.

Mednarodni muzejski dan praznujejo v več kot 140 državah sveta (35.000 muzejskih ustanov) tudi v Sloveniji, ki ima mrežo raznolikih muzejev.

Letošnja tema MMD, Muzeji in kulturna krajina, nadgrajuje razumevanje muzejskega dela in poslanstva muzeja zunaj muzejskih zidov. Poudarja priložnosti in izzive vključevanja muzeja s prostorom, okoljem, pokrajino, v katerem deluje ter njenimi prebivalci in skupnostmi. Vrednosti in zgodbe muzejskih predmetov in zbirk se povezujejo s kulturno dediščino na terenu, skrb za ohranjanje kulturne dediščine se iz muzeja širi na celotno območje. Pomembna je odgovornost muzeja za sooblikovanje kulturne krajine, vzpostavljanje enovitega razumevanje pomena dediščine in bivanja posameznika in skupnosti z njo. Na ta način se oblikuje nov, ozaveščen prostor kulturne krajine in vzpostavlja nov koncept skupnosti, t.i. dediščinskih skupnosti. Slednjo je Svet Evrope v svoji Okvirni konvenciji o vrednosti kulturne dediščine za družbo (Faro, 2005) opredelil kot »osebe, ki cenijo posamezne vidike kulturne dediščine ter jih želijo v okviru javnega delovanja ohranjati in prenašati na prihodnje rodove«, so zapisali na spletni strani slovenskega odbora ICOM.

Tudi v Ognjišču smo tri leta (2012-14) predstavljali naše muzeje in upamo, da bodo do prihodnjega mednarodnega dneva predstavitve dostopne tudi na spletu. (zaenkrat samo spisek)

Leto 2012 (str. 47-49) Narodni muzej Slovenije (1), Slovenski etnografski muzej (2), Kobariški muzej (3), Notranjski muzej Postojna (4), Slovenski planinski muzej (5), Muzej Ribnica (6), Muzej na prostem Rogatec (7), Pomorski muzej Piran (8), Koroški pokrajinski muzej (9), Posavski muzej Brežice (10), Mestni muzej Idrija (11), Loški muzej (12).

Leto 2013 (str. 44–46) Muzej lipicanca (1), Muzej Vrbovec (2), Železniški muzej (3), Muzej Cerkniškega jezera (4), Muzej slovenskih filmskih igralcev (5), Slovenski šolski muzej (6), Dežela kozolcev (7), Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva (8), Muzej Koširjeva kašča (9), Muzej pošte in telekomunikacij (10), Muzej novejše zgodovine Celje (11), Pokrajinski muzej Kočevje (12).

Leto 2014 (str. 44–46) Muzej motociklov Grom (1), Muzej Železniki (2), Slamnikarski muzej Domžale (3), Muzej Žiri (4),Ekomuzej pivških presihajočih jezer (5), Stalna etnološka zbirka Marije Sušnik (6), Muzejska zbirka Botognice (7), Kmečki muzej Društva Štatenberške doline (8), Muzej od planine do Planine (9), Etnološka zbirka pri Zgonarjevih (10), Slovenski gasilski muzej Branka Božiča (11), Bloški smučar Stalna muzejska razstava (12).

12. maj se po svetu obhaja kot mednarodni dan medicinskih sester v spomin na rojstvo Florence Nightingale (1820-1910), britanske humanistke in medicinske sestre, ustanoviteljice sodobnega sestrinstva in je namenjen vsem medicinskih sestram sveta in njihovi dejavnosti pri bolnikih.

Naše medicinske sestre so v izjavi za javnost izrazile pripravljenost za odgovornost, varnost in kakovost zdravstvene obravnave. Svoj praznik so zaznamovale s strokovnim simpozijem in slavnostno akademijo s podelitvijo zlatih znakov, najvišjih priznanj Zbornice – Zveze... »Medicinske sestre smo največja poklicna skupina izvajalcev zdravstvenega varstva, predstavljamo več kot polovico vseh zaposlenih. V slovenskem prostoru to pomeni skoraj 18.000 aktivnih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege. Naše poslanstvo je skrb za zdrave in bolne v vseh življenjskih obdobjih od rojstva do smrti, vse dni v letu, podnevi in ponoči. Letošnji moto ICN – Mednarodnega sveta medicinskih sester – ki združuje 135 držav po vsem svetu in katerega članica je tudi Zbornica – Zveza, se glasi: Medicinske sestre – moč za spremembe: vpliv na izboljšanje (prožnosti) zdravstvenega sistema«, je zapisano v izjavi.

Ob tem dnevu vsako leto po celem svetu poteka ozaveščanje (strokovne in laične javnosti) o možganski kapi, saj je to na svetu in pri nas tretji najpogostejši vzrok smrti - za boleznimi srca in ožilja ter rakom, je pa tudi prvi vzrok onesposobljenosti (invalidnosti). Če sumimo na možgansko kap (GROM: G - prizadet Govor, R - ni mogoč dvig Roke, O – Obraz: povešen kotiček ust, M - Mudi se – minuta), moramo nemudoma poklicati številko 112. Pri zdravljenju možganske kapi je namreč hitra reakcija izjemnega pomena, so zapisali na strani ministrstva za zdravje Vlade RS.

V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 4.400 primerov možganske kapi, po možganski kapi pa živi sedaj okoli 40.000 bolnikov. Možgansko kap je mogoče zdraviti učinkovito, če je v okviru časovnega okna največ štirih ur in pol izvedeno raztapljanje strdka s trombolizo. Možganska kap (MK), ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov, in sicer zaradi zamašitve ene izmed možganskih žil ali pa razpoka arterije in posledične krvavitve.

V Sloveniji imamo v okviru eZdravja uvedeno učinkovito zdravljenje možganske kapi, ki deluje preko avdio-videokonferenčnega pregleda bolnikov. V projekt je vključenih 12 bolnišnic, ki sodelujejo s Centrom TeleKap na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo, so povišan krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana in debelost.

Vsako leto se 9. maj praznuje kot ‘dan Evrope’: 9. maja 1950, natanko pet let po porazu nacizma in koncu druge svetovne vojne v Evropi, je francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo o ustanovitvi (francosko-nemške) Skupnosti za proizvodnjo premoga in jekla, s katero je sprožil proces evropskega združevanja. "Za Francijo, ki je že več kot dvajset let zagovornica združene Evrope, je bil vedno glavni cilj služiti miru. Evropa se ni oblikovala, dobili smo vojno... Povezovanje evropskih narodov zahteva, da za vselej preneha stoletno nasprotje med Francijo in Nemčijo." Schuman je našel iskrenega sogovornika v nemškem kanclerju Konradu Adenauerju. Tema dvema "očetoma" združene Evrope se je pridružil tretji - italijanski zunanji minister in predsednik vlade Alcide de Gasperi. Vse tri je poleg želje po Evropi miru in sodelovanja povezovala tudi globoka vera in pri vseh njihovih prizadevanjih so jih vodila krščanska načela.Trdnejši temelji so bili postavljeni z Rimskim sporazumom o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki so ga 25. marca 1957 podpisali zastopniki šestih zahodno evropskih držav (Belgije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske in Zvezne republike Nemčije).

več o združeni Evropi in njenih očetih tudi na straneh Ognjišča

http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/priloga/1857-nasa-domovina-evropa

http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1987-robert-schuman

http://revija.ognjisce.si/zanimivosti/2077-oce-evropske-unije-je-bil-globoko-veren-katolican

http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1805-konrad-adenauer

http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/11792-alcide-de-gasperi-1881-1954

 

29. april je od leta 1982, ko je Mednarodni gledališki inštitut pri Unescu sprejel pobudo slovenske plesne, baletne legende dr. Henrika Neubauerja, svetovni dan plesa. Tako je v spomin na francoskega baletnega reformatorja Jeana Georgesa Noverra, ki se je rodil na današnji dan leta 1727, vsako leto dan, ko se po vsem svetu več govori o plesu, pa tudi več pleše, saj povsod pripravljajo tudi posebne plesne prireditve.

Plesna zveza Slovenije združuje približno 150 plesnih vaditeljev, učiteljev, trenerjev z licencami. V okviru zveze deluje 80 društev oziroma klubov, veliko plesne dejavnosti pa se izvaja tudi zunaj zveze.

Letos je poslanico napisala Trisha Brown, plesalka, koreografinja in umetniška vodja Trisha Brown Company.

»Plesalka sem postala zaradi želje po letenju. Premagovanje teže je bilo vselej nekaj, kar me je prevzelo. V mojih plesih ni skrivnostnega pomena. So duhovna vaja v telesni obliki. Ples posreduje in razširja svetovni jezik sporazumevanja; je vir veselja, lepote in boljšega poznavanja človeka. Ustvarjalnost v plesu je... spet in spet... razmišljanje, nastajanje in izvajanje. Naša telesa služijo izražanju in niso sredstvo nastopaštva. To spoznanje osvobaja našo ustvarjalnost, ki je dar in bistvo umetnosti. Umetnikovo življenje se ne konča s starostjo, kot so prepričani nekateri kritiki. Ples ustvarjajo ljudje, ljudje in zamisli. Vi, kot gledalci, lahko prenesete ta ustvarjalni vzgib domov in ga vključite v svoje vsakdanje življenje.«(Brown, 2017)

Mednarodna organizacija dela je leta 2003 razglasila 28. april za Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. To je dan, ko sindikalna gibanja po vsem svetu na ta dan tradicionalno organizirajo žalne slovesnosti za žrtvami nezgod pri delu in poklicnih bolezni. Z vsakoletno kampanjo želi Mednarodna organizacija dela dodatno spomniti na varnejše, bolj zdravo in dostojno delo.

Letošnji Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je posvečen stresu v zvezi z delom.

Delavci se soočajo z vse večjimi pritiski, ki so posledica sodobnega delovnega življenja. Psihosocialna tveganja, ki so posledica vse večje konkurence na trgu dela, višjih pričakovanj, vse daljšega delovnega časa, prispevajo k vse bolj stresnemu delovnemu okolju. Meje med zasebnim in poklicnim življenjem so vse bolj zabrisane. Stanje je dodatno poslabšala ekonomska kriza, ki je v organizacijah sprožila prestrukturiranje in organizacijske spremembe. Povečuje se negotovost in strah pred izgubo službe. Množično odpuščanje delavcev in naraščanje brezposelnosti sta pustila resne posledice na duševnem zdravju delovnega prebivalstva – tako tistih, ki so službo izgubili, kot tudi tistih, ki so službo obdržali in so bili prisiljeni sprejeti prevelik obseg delovnih nalog.

S stresom se soočajo vse države in delavci v vseh poklicih.

Svetovni dan intelektualne lastnine 26. aprila praznujejo vse države članice Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), med katerimi je tudi Republika Slovenija.

Cilji svetovnega dne intelektualne lastnine so:

  1. - dvigniti zavedanje o vplivu patentov, znamk in modelov ter avtorske pravice na vsakdanje življenje;
  2. - opozoriti na to, kako varstvo pravic intelektualne lastnine spodbuja ustvarjalnost in inovativnost;
  3. - počastiti ustvarjalnost in prispevek izumiteljev in umetnikov k razvoju družb po vsem svetu;
  4. - spodbuditi spoštovanje pravic intelektualne lastnine drugih.

Več o svetovnem dnevu intelektualne lastnine, ki letos poteka pod geslom Digital Creativity: Culture Reimagined, je na voljo na spletišču WIPO na naslovu http://www.wipo.int/ip-outreach/en/ipday/.

22. april je od leta 1970 svetovni dan zemlje. Namen tega dneva je, da bi spodbudili vse ljudi k aktivnemu in odgovornemu delovanju in skrbi za našo skupno hišo. Torej najprej opomin nam samim, potem pa tudi vsem okrog nas, da je zemlja, torej tisti prostor pod soncem, kjer preživljamo svoje dni, dar, ki nam omogoča preživetje, dar, ki nam zaznamuje kakovost življenja, predvsem pa dar, ki nam ga je Stvarnik izročil v omejeno posest, da z njim odgovorno ravnamo in ga, ohranjenega, lepega, zdravega in čistega posredujemo v roke naših otrok. To poudarja tudi papež Frančišek v okrožnici Laudato si’ (Bodi hvaljen), kjer se sprašuje, »kakšen svet želimo zapustiti tistim, ki bodo prišli za nami, otrokom, ki odraščajo«. Naslov okrožnice izhaja iz klica sv. Frančiška »Bodi hvaljen, moj Gospod«, ki v Hvalnici stvarstva spominja na zemljo, našo skupno hišo – ta je »kakor sestra, s katero si delimo bivanje in je lepa mati, ki nas sprejema v svoj objem«.

Letošnji dan Zemlje poudarja pomen dreves in harmonije med človekom in naravo. Gozd porašča 1.181.943 hektarjev ali 58,3 % površine Slovenije. Drevesa nam pomagajo v boju proti podnebnim spremembam, nas ščitijo pred škodljivimi snovmi iz zraka, nam vsestransko pomagajo tudi v gospodarstvu ...

Zajemi vsak dan

Človek je ustvarjen po Božji podobi in mora sodelovati s Stvarnikom pri dopolnjevanju stvarstva in zaznamovati zemljo z duhovno podobo, ki jo je sam prejel.

(bl. Pavel VI.)
Nedelja, 19. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh