V gozdu

Spominjam se, kako prijetno je bilo nekdaj poslušati prasketanje polen v peči. Zadnje čase je tega vse manj, saj za ogrevanje velikokrat uporabljamo drugačne goriva. Mnogi se vračajo k starim virom energije. Les je gotovo eden takih. Les pa seveda ni odličen le za kurjavo, temveč še za marsikaj drugega uporablja se v gradbeništvu, v lesni industriji in končno tudi za izdelavo papirja, ki ga sedaj držite v rokah. In kje se pravzaprav zgodba z lesom začne? V gozdu seveda. Zato smo se na obisk odpravili v gozd, pravzaprav smo obiskali Gozdno Gospodarstvo Bled, ki skrbi za gozdove in z njimi gospodari.

Gozdno gospodarstvo Bled, po površini gozdov, ki jih ime v oskrbi, spada med srednja v Sloveniji. Gospodarijo pa v državnih in zasebnih gozdovih, del teh zasebnih gozdov so tudi gozdovi ljubljanske nadškofije. Skupaj nekaj čez dvajset tisoč hektarjev. Glavnina teh gozdov pokriva planote Jelovice, Pokljuke in Mežaklje in z njimi celostno gospodarijo. Upravljanje oziroma gospodarjenje z gozdovi pomeni oskrbovanje v skladu z gozdno gospodarskimi načrti, ki jih pripravlja državni Zavod za gozdove. Na osnovi teh načrtov, ki so običajno desetletni, pripravijo letni načrt, katera dela bodo v tistem letu izvedli. Gre za posek in spravilo lesa, ki ga morajo potem prodati. Redno izvajajo potrebna gozdna gojitvena in varstvena dela, vzdržujejo gozdno infrastrukturo, gradijo gozdne vlake in gozdne ceste. Gozdna gospodarstva so izvajalci del v gozdu, pod nadzorom javne gozdarske službe (Zavoda za gozdove), ki je v pristojnosti države. Noben lastnik gozda ali pa nekdo, ki v imenu lastnika gospodari z gozdom, ne more samovoljno sekati dreves, ampak v skladu s tem, kar odmeri država. Manjši lastniki gozdov, kmetje, navadno sami sekajo in čistijo, kar jim je odkazal revirni gozdar. Prav tako tudi v državnih gozdovih, kjer to delajo Gozdna gospodarstva, ki imajo za to delo koncesijo. Občasno si skupaj z revirnim gozdarjem ogledajo gozdove, da vidijo, kaj naj bi sekali. Da bi sekali glede na potrebe trga, ni dovoljeno, ker je treba z gozdom gospodariti pametno. Zadnja štiri leta pa je največje »odkazilo« naredila narava sama, ker je v tem času veliko drevja podrl sneg in viharji, kar je treba čim prej pospraviti. Letos zato sekajo le drevje, podrto zaradi ujm.
V Gozdnem gospodarstvu Bled je zaposlenih približno 115 ljudi, v poletnem času, ko je dela bistveno več, pa vključujejo tudi podizvajalce. Največ dela se opravi poleti, v dolgih zimah ne morejo delati. Največ delavcev je gozdarjev sekačev, ti na »klasičen način«, z motornimi žagami, podirajo drevje, ki ga izvlečejo z gozdarskimi traktorji (kolesniki ali goseničarji) ali tudi z žičnicami, zlasti na strmih in nedostopnih terenih. Delno vršijo spravilo tudi po zraku s pomočjo žičnih žerjavov. Gozdno gospodarstvo Bled je leta 2004 prvo v Sloveniji kupilo garnituro za strojno sečnjo, sedaj pa imajo že tri garniture. To je poseben stroj (imenovan harvester), podoben traktorju, ki ima posebno »roko«, s katero drevo prime, ga podere, očisti vej in razreže na zaželeno dolge dele. Drug stroj (imenovan forvarder), potem s posebno roko ta les prime, ga naloži na prikolico in pripelje iz gozda do kamionskih poti. Posebej so se ti stroji izkazali po ujmah, ko naenkrat pade veliko drevja. Leta 2006 je vihar podrl skoraj šestdeset tisoč kubičnih metrov lesa na Jelovici. Brez teh strojev bi bilo delo veliko težje in počasneje opravljeno, bilo pa bi tudi bolj nevarno. Podobno tudi leta 2007 in 2009, ko je veliko drevja polomil sneg. V takih primerih pade tudi bolj drobno drevje in tu sekač z motorno žago ne naredi veliko, stroj pa v nekaj minutah očisti in razžaga drevo. Les, ki ga posekajo in spravijo do poti, takoj peljejo do kupca, ga ne skladiščijo. Kupci lesa so različni: hlodovina za predelavo, za celulozo, za drva. Za prodajo skrbi komercialna služba, ki skupaj z operativnimi gozdarji usmerja, kam se bo les prodal. Prodati morajo les, ki je na razpolago, tudi če je padel zaradi snega. Najprej je treba počistiti posledice ujm in šele potem podirati zdrava stoječa drevesa. Velikokrat morajo usklajevati med tem, kar imajo, in potrebo trga. Delavci sicer živijo od gozda. Gospodariti morajo tako, da se gozd ne uničuje, siromaši. Z gozdom morajo gospodariti trajnostno. p

Turk M., Na obisku, v: Ognjišče (2009) 10, str. 14.