Motoristi za motoriste MzM

motoristi MzM05Pomlad na cesto prikliče tudi vse motoristične navdušence, a tako, kot se motoristi veselijo sezone za vožnjo, mnogi nad njimi tarnajo in jih zmerjajo z divjaki, samomorilci .... Zato s tem opravimo kar v uvodu: Ne obsojajmo motoristov kar počez, da so divjaki, in ne sodimo jih po njihovem videzu ali načinu oblačenja. Kdor je vsaj nekaj ur preživel v skupini motoristov, ki se temu načinu življenja predajajo zares, je videl, da gre pri njih za veliko več kot pa za divjanje po cestah.

motoristi MzM00Tako, zdaj lahko sproščeno vkorakamo v ta članek, v katerem vam bom približal motoristično društvo Motoristi za Motoriste (MzM), njegove člane, vzdušje ob druženju z njimi itd. Na Brinovem griču je kraj Nova Štifta, kjer smo se v poznem ponedeljkovem popoldnevu pod lipo srečali in si segli v roke z nekaj ustanovnimi člani društva MzM. Na začetku smo se pogovarjali kar stoje ob motorjih in videlo se je, da so tudi njihovi pogovori potekali o morebitnih pridobitvah in opremi, ki si jo je kateri izmed njih privoščil preko zime. Sledili so pogovori o preteklem vikendu, kje se je kdo potepal in kakšne vožnje so opravili. motoristi MzM06Pripovedovali so tudi o kakšnih dogodivščinah – tudi takih, kjer so se sami zgražali nad početjem mlajših divjakov; posebej je izstopala zgodba o dirkačih, ki se gredo dirkanje na stari cesti na Črni Kal, in še kakšna lokacija bi se našla. »Ti res niso bili pri pravi, ker so sneli celo izpušne cevi, nato pa divjali po tistih nekaj ovinkih gor in dol,« je dejal Jani, ki se je ravno tisti dan ustavil na Črnem Kalu. Pavle Hočevar, tajnik društva, je zato dodal, da je prav, da precejšen del njihove dejavnosti usmerjajo tudi v preventivo, kjer sodelujejo z različnimi moto klubi po Sloveniji, tudi s policijo, in opozarjajo na lastno odgovornost motoristov ter tudi ostalih udeležencev v prometu. »Skrb za varnost želimo tako razporediti na vse udeležence v prometu, ne samo na motoriste.«

    Užitek v vožnji
    Mnogim je mogoče nerazumljivo, zakaj bi se na prosto popoldne kdo usedel na motor ter se iz Ribnice odpeljal do slovenske obale in nazaj. Vendar so mi vsi sogovorniki v en glas pritrdili, da gre za svobodo. Svobodo v kombinaciji z užitkom, biti na motorju, čutiti veter ob sebi. »Fajn je, da se lahko ustaviš, kjer želiš.« – »Srečaš in spoznaš še koga.« – »Lahko si sam s sabo in se prepustiš sami vožnji.« – To je le nekaj opisov, ki so jih dodali Ksenja, njen mož Ivan, Jani, Stane, Pavel in p. Niko.
    Z odločitvijo o nakupu motorja je pa tako – ali je ali ni vsajena v posameznika. Stane je pri tem dejal, da ima človek to verjetno v krvi, v genih. »Tak bo prej ali slej postal lastnik motorja, ker ga bo želja vedno znova gnala v to, da si kupi motor.«

Ker je pogovor tekel ravno o varnosti, me je zanimalo, kakšen je njihov pogled na varnost vožnje z motorji. Najprej so izpostavili ozaveščenost, da kot motoristi spadajo v ranljivejšo skupino udeležencev v prometu. Postregli so z razmislekom, da je ob dejstvu, da je v Sloveniji več kot 50 tisoč motoristov, dejstvo tudi to, da bo vsako leto verjetno prišlo vsaj do kakšne nesreče ali tragičnega dogodka. Na vprašanje, kaj za večjo varnost lahko naredimo vozniki avtomobilov, so hkrati zazveneli vsaj trije odgovori: »Nehajte uporabljat mobitele med vožnjo!« Nato je frančiškan pater Niko Žvokelj nadaljeval: »Pri motoristih je enako kot pri vsem ostalem, zato ne smemo posploševati. Mirne duše lahko rečem, da kolikor jih poznam, so motoristi v 80 ali celo več odstotkih tisti možakarji in ženske, ki uživajo v vožnji, posebej na ovinkih. In to uživanje v vožnji ne pomeni, da noriš, da prideš čim prej na nek cilj, ampak je že sama vožnja tisti cilj, ki ne rabi norenja in velikih hitrosti. V večini primerov gre za druženje, obstajajo pa posamezniki, ki odstopajo in za katere ne moremo prevzemati odgovornosti. Svoje preventivno delo opravljamo, potem se pa vsak sam na motorju odloči, kako in kaj.« Pavle je dodal: »V teh dvajsetih letih, kar sem sam prisoten med motoristi, se je kultura precej spremenila, in to na boljše.« Velike zasluge za to imajo ravno motoristična društva, katerim je mar za varnost. To dokazujejo tudi s tem, da se organizirajo tečaji varne vožnje, da sodelujejo s policijo, da se tudi drugače angažirajo v odborih za varnost v cestnem prometu, ob začetku šolskega leta na križiščih pomagajo policiji in gasilcem pri zagotavljanja varnosti itd.

Začetki društva
motoristi MzM01Motoristi iz ribniške okolice se dobivajo že 19 let. »Leta 1998 je do mene prišel starosta kluba Stane. Tisto leto nas je kar nekaj prijateljev kupilo motor in prišli smo do ideje, da gremo na Novo Štifto k patru Niku po blagoslov. In ker ima pater Niko dobre ideje, je rekel, če bi blagoslov motorjev opravili kar skupinsko, ne da smo kapljali posamezno.« S temi besedami je Pavle opisal začetke druženja navdušencev nad motorji. Starosta Stane je dodal: »Na prvem blagoslovu se nas je zbralo 12 motoristov; to je bila prva taka izkušnja skupinske vožnje z motorjem.« Pavle je nato dodal, da se je ideja razširila in so se blagoslova motoristov začela udeleževati tudi druga moto društva. Idejno zasnovo je pripisal patru Niku. »Tako, kot je na Štefanovo začel blagoslavljati prave konje, je začel blagoslavljati tudi naše konjičke.«
motoristi MzM02Pater Niko je še malce natančneje opisal dogodke ob samem začetku. »Takrat smo najprej ustanovili društvo MK Ribničan. Društvo je štelo 75 članov in to smo bili prava klapa. V tistem času so se začela tudi srečanja motoristov na Tromostovju v Ljubljani in mnogo naših članov se je ob sredah družilo tam. Kot rečeno je bil leta 1997 prvi blagoslov in takrat je prišel tudi Janez Šimenc, ki je videl, kako smo zastavili blagoslov. Naslednje leto so potem začeli z blagoslovom tudi v Mirni Peči.«
Kmalu po tistem so društvo MK Ribničan razpustili, tudi pater Niko je bil prestavljen v Strunjan, kljub temu pa je bila še zmeraj živa ideja, da je treba nekaj narediti. Pater Niko je nadaljeval: »Na večer smrti papeža Janeza Pavla II. sem se že kot premeščen v Strunjan oglasil pri Pavletu in začela sva pogovor o tem, kaj bomo naredili, ker ni več kluba. Predstavil sem mu idejo, ki mi je hodila po glavi že več kot eno leto, in sicer, da bi ustanovili solidarnostno društvo. Vedel sem, da je, če se je kje kdo poškodoval, družina ostala bolj ali manj prepuščena sama sebi in morebiti kakšnim prijateljem.« Tisti večer sta Niko in Pavle že postavila temelje, da bi to moral biti nekakšen sklad, kjer bi zbirali sredstva in bi ob morebitnih nesrečah lahko izkazali solidarnost tudi kot motoristično društvo.

V jedru društva solidarnost
Ideja se je še malce dodelala in tako so pred 10 leti registrirali društvo Motoristi za Motoriste. »Z idejo smo zelo dobro uspeli, saj so se mnogi hitro našli v njej, tudi ime se je dobro prijelo in naš logotip, ki ga tudi drugi uporabljajo vsepovsod. Na začetku smo še malce opozarjali, da je to naš logotip, ampak zdaj kar pustimo, da se ideja širi kot se širi.«
Ustanovni člani so v večini motoristi iz širše ribniške okolice, k njim so hitro pristopili prijatelji z avstrijske Koroške in vseh krajev Slovenije. Dogovorili so se vse podrobnosti in društvo je lahko začelo delovati.

    Problem za varnost pri motoristih nastane potem, ko si nekdo kupi motor, nima izkušenj in se takoj požene do visokih hitrosti, nima pa osnovnih občutkov in izkušenj, kako se motor obnaša na različnih podlagah, ovinkih, ob nenadnem zaviranju itd. Zato naj velja priporočilo, da se sploh kot motorist začetnik najprej spoznamo z motorjem in udeležimo kakšnega tečaja varne vožnje – na ta način bo največ storjeno za varnost.

Sredstva za sklad zbirajo celo leto in po besedah patra Nika so se že kmalu po ustanovitvi pojavile prve prošnje za pomoč. »Če se ne motim, je bila prva denarna pomoč posredovana že leta 2005. V teh desetih letih do danes smo razdelili več kot 55 tisoč evrov pomoči. Ves ta denar je bil zbran s prispevki; ves ostali denar, ki ga društvo rabi za svoje delovanje, se financira iz članarine in drugih dejavnosti, tako da za samo delovanje društva ne porabljamo denarja iz sklada,« je dodal Pavle. Poleg tega so društvo registrirali tudi kot društvo v javnem interesu za varnost v cestnem prometu in se tako uvrstili na seznam društev, ki so lahko prejemniki sredstev od dohodnine. Podpornike imajo tudi med mnogimi podjetji in posamezniki, ki se odzovejo in njihovo delovanje tudi finančno podprejo. Vse to daje celotnemu delovanju društva pomemben pečat in zadovoljstvo, da tudi drugi prepoznajo njihov trud in koristnost.
motoristi MzM03MzM danes šteje 165 članov, na listi za članstvo pa imajo že 22 kandidatov. Tajnik Pavle je dejal: »Imamo veliko povpraševanja, vendar niti nimamo velike želje povečevati števila članov v društvu, ker se s tem samo povečuje težava glede obveščanja, organizacije občnega zbora itd. Ljudje pa kar čutijo z društvom. Glede na odzive in kopico vprašanj glede letošnjega blagoslova bo pred nami spet en veličasten dogodek.« Člani društva prihajajo od vsepovsod, tudi iz tujine. »Tudi versko smo pisana druščina in nimamo nobenih omejitev glede članov – važno nam je, da vsi v srcu dobro mislimo.«

Aprilski blagoslov glavni dogodek
Višek druženja predstavlja blagoslov motoristov, ki se vsako leto odvija 27. aprila pri Novi Štifti. »Mi smo začetniki blagoslovov motoristov v Sloveniji,« ponosno pove Pavle. »Ob 10. obletnici bomo tako imeli že 18. motoristični blagoslov.« Pater Niko ga dopolni: »Po letošnjem letu ne bomo več šteli let, ampak bomo ostali pri imenu Legendarni motoristični blagoslov. To ime si tudi zaslužimo, saj so bila leta, ko o dogodku ob blagoslovu nismo ničesar objavljali, pa je še zmeraj prišlo blizu tisoč motoristov.« Brinov grič je za vse, ki pridejo na blagoslov, skoraj premajhen in trenutno so v društvu na meji tega, kar grič in tudi oni organizacijsko zmorejo pripraviti, da je prireditev še zmeraj lepa in doživeta za vse.

Potovanje na sprejem k papežu Frančišku
motoristi MzM04Poleg aprilskega blagoslova je čez leto v prvi vrsti pomembno druženje. Leta 2009 so organizirali tudi prvo skupno potovanje. »Naš red je takrat praznoval 800-letnico ustanovitve in sem bil takoj zato, da gremo skupaj v Asissi. Na prvo skupno potovanje nas je šlo 84 vozil in 140 ljudi. Od takrat vsako leto organiziramo skupno potovanje in letos je padla ideja, da se v luči svetega leta in naše desetletnice odpravimo v Vatikan na avdienco k papežu Frančišku. Od januarja smo sprožili vse napore v to, da smo idejo predstavili na različnih ravneh – bili smo pri nunciju, v Sloveniji je bil februarja kardinal Parolin in smo bili v pogovorih tudi z njim. Prišli smo do dogovora, da nas bo papež Frančišek sprejel 18. junija. V veliko pomoč pri organizaciji nam je bil tudi naš veleposlanik v Vatikanu Tomaž Kunstelj,« je pater Niko opisal idejo in vso organizacijo ob letošnjem potovanju v Vatikan. »Kar se letošnjega odhoda k papežu Frančišku tiče, je bilo zanimanje izjemno, saj smo 250 prijav, na kolikor smo bili omejeni, napolnili v 12 urah. Mislimo, da bo to dogodek, kot ga še ni bilo – tudi z vsebinskega vidika, saj smo verjetno edino društvo na svetu, ki smo organizirani s tako solidarnostno noto. Tudi na srečanju s papežem mu bomo predali sredstva za nakup motornega kolesa za potrebe slovenskega misijonarja.«

Erjavec M., Na obisku, v: Ognjišče (2016) 5, str. 104.

Zajemi vsak dan

Govorjenje te razodeva: blago sodimo po barvi, vino po okusu, rože po vonju, človeka po govorjenju.

(Mirko Mahnič)
Petek, 24. November 2017

Ognjišče na Facebooku

Na vrh