Ob tem naslovu boste morda pomislili na avtobiografijo komika Charliea Chaplina, toda natančen pogled na naslovnico knjige razkrije, da je knjigo napisal nam dobro znani Karel Gržan. Le kaj nam duhovni pisatelj ponuja pod tem naslovom, ki spominja na komedijo ... Nikar prehitro in lepo po vrsti ... Karel nam v knjigi naslov sam razloži: "Kot veste mi je ime Karli – po angleško torej Charlie (Čarli) in sem v Lučah in Solčavi kaplan – po angleško chaplain (čeplin)." Ja, prav sklepate, v knjigi nam Karel Gržan razkriva dogodke, ki so se mu zgodili in to smešne dogodke, pravzaprav resnične dogodke, ki zbujajo smeh. Z njimi nas želi  nasmejati, ne na  cenenih banalnostih, ali zbijanju šal na tuj račun, pač pa ob njegovih dogodkih življenja. Nikar ne mislite, da se mu v njih dogajajo le lepe in prijetne stvari. Kot Charli Chaplin (zvezdnik iz nemih filmov) je tudi on izkusil (in, kot pravi, še okuša) marsikaj bridkega. Zvezdnik nemih filmov je kot otrok izkusil sirotišnico, a je zapisal kot svoje vodilo: »Moraš verjeti vase. To je skrivnost! Tudi, ko sem bil v domu za otroke, ko sem bil bolan in lačen, tudi takrat sem verjel vase!«
"In če lahko zaupaš vsaj enemu človeku na tem svetu ter imaš vero v Boga in v duhovnem življenju izkušaš, kako se On kot Sveti (tisti, ki svetli) sklanja v temine tvojega življenja, potem si zmagal in se zmoreš kljub vsemu po vseh predelanih doživljajih zopet nasmejati," pravi Karel. "Duhovitost brez duhovnosti je hroma, duhovnost brez duhovitosti pa je slepa," zapiše v moto knjige Čarli Čeplin (kaplan Karli).
In v knjigi je veliko veselja do življenja, vedrine, sproščenosti ... šaljivosti ... pa tudi resnih stvari ... ki pa jih Karel pripoveduje sproščeno, kot človek, ki mu ni težko povedati, kje je bil, kaj je doživel, o čem je razmišljal, kako je hotel najboljše, pa mu je kljub temu šlo vse narobe ... Zelo pomembna pa je modrost, ki jo je Karel, in jo tudi vsak človek, "pridela" ob takih dogodkih in ob smehu na svoj račun - vse to je balzam za dušo ... za eno lepo in bolj veselo življenje.

Ja, vse zgodbe, ki jih berete na teh straneh, so resnične. Zapisane so zato, da bi se ob mojih nebogljenostih ne le nasmejali, pač pa se tudi sami mirno soočili z vsemi svojimi nerodnostmi, se v njih lažje sprejeli in se nasmehnili v življenje. Eno izmed napotil, ki sta mi ga dala starša na pot, je: »Nikoli se ne jemlji preresno. Smeh osvobaja!!« Ja, smeh je znamenje, da smo tudi težje ‘lekcije’, ki nam jih je ponudil, Ž/življenje izkoristili za profit. Smeh je znamenje, da se osvobajamo iz zasužnjenosti v svobodo božjih otrok. (Karel Gržan)

Besedila so dve leti izhajala v Ognjišču v rubriki Duhovitost - duhovnost, zdaj pa so zbrane v knjigi, ki ji je priložen tudi CD z nekaterimi humoreskami, ki jih bere Marjan Bunič z radia Ognjišče.

    Karel Gržan
    JAZ, ČARLI ČEPLIN
    244 strani, 13 x 21 cm, trda vezava, risbe Marjan Rožen.
    Zgoščenka z nekaterimi humoreskami, ki jih bere Marjan Bunič.
    cena: 16,50 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Jaz Carli Ceplin 3D

iz vsebine

Do sedaj so mi policisti prizanesli s kaznijo samo enkrat. To je bilo na začetku moje vozniške kariere. Oče je bil kot sopotnik običajno ves živčen in je pritiskal z nogo ob tla, kot da zavira namesto mene. »Počasi! Vozi bolj počasi!« me je nenehno opominjal. Če je bila omejitev 50, je zganjal paniko že pri 45 km/h. Skratka, bil je neizprosen kontrolor moje vožnje. Kot šoferskega ‘zelenca’ me je neprestano opozarjal, med tem ko je s sokoljim očesom spremljal prometne znake in situacijo tako na cesti kot ob njej. Pa se je vendarle zgodilo, da sva spregledala omejitev. »Policija!« sem se zdrznil. »Ustavlja me.«
»Si vozil prehitro?« je izustil oče z ledenim glasom.
»Daj smernik. Poglej mrtvi kot. Zdaj pa počasi zavij do policista. Bolj počasi! Pazi, saj ga boš še podrl.«
Storil sem vse po napotilih.
»Vozniško in prometno, prosim,« je bil policist uradno resen. »Karel Gržan. Vidim, da ste mladi voznik,« je govoril, ko je pregledoval dokumente.
»Ali veste, da je v tem kraju omejitev 40. Vi pa ste peljali 48 km/h.«
Takrat pa je zarjulo ob meni: »Kaj?!« Oče je vzrojil, kot še nikoli. Začel je kričati name in je pri tem tako krilil z rokami, da sem se jim komaj izmikal. »Mulc, kolikokrat naj ti še rečem, da upoštevaj pravila.«
»Nisem videl znaka,« sem zaječal in se umikal od očeta tja proti policistu – zavetju.
»Kaj nisi videl ... Zakaj pa imaš oči?« je kričal oče. »Se boš celo življenje izgovarjal ...«
»Gospod, gospod ...« se je oglasil policist.
»Umirite se, gospod. Prosim vas, pomirite se.«
»Kako naj se umirim, če pa se vozim s takšnim divjakom!« je robantil oče.
»Samo osem km/h je prekoračil,« me je vzel v bran policist.
»A sedaj ga boste pa še zagovarjali!? Kaznujte ga. Vzemite mu vozniško!« je podkuril oče stopnjo svoje razvnetosti.
»Gospod, umirite se. Vašega sina sem hotel le opomniti ...« Morda bi policist še kaj dodal, če mu ne bi oče segel v besedo: »Boš že videl, ko prideva domov ...« Potem se je oče srepo zazrl predse in dihal kot pobesneli bivol.
»Vračam dokumente. Kar lepo počasi nadaljujte vožnjo,« je rekel uradnik in me pomilovalno pozdravil.
Zaprl sem okno in se prestrašen ozrl k očetu. Ta si je z rokami zakril obraz. Tresel se je po celem životu.
Takšnega – tako razkačenega do takrat nisem poznal. Vklopil sem desni smernik, pogledal mrtvi kot in se previdno vključil v promet.
Takrat pa je izbruhnil ... – Ne v jezo, pač pa v krohot.
Tista telesna tresavica, ki sem jo opazil malce prej, je bila le posledica smeha, ki ga je dušil pred sprostitvijo.
»Oprosti. Upam, da si ugotovil, da je bila le igra,« mi je rekel. »V tvojih letih sem bil amaterski igralec.«
»Očitno imaš talent,« sem odvrnil in se olajšan nasmehnil.
Kazni takrat res nisem plačal, mi je pa ostal očetov (čeprav igrani) izbruh v trajen opomin, da so omejitve hitrosti zato, da se jih držimo.Jaz Carli Ceplin CD

Pa še en hec o prehitri vožnji. Ste že slišali, kako je celo papež Frančišek prekoračil hitrost vožnje?
Še ne? Če verjamete, je bilo takole: Šofer je peljal papeža Frančiška iz Vatikana na obisk k bolnemu prijatelju. V papežu, ki že nekaj let ni vozil avtomobila, se je prebudila želja, da bi prijel za volan.
»Poslušajte, prijatelj,« je rekel šoferju, »v Vatikanu mi ne dovolijo voziti; niti takrat, ko sem kje na obisku. Jaz pa bi rad malo sedel za volan. In sedaj je za to priložnost.«
Šofer se je prestrašil: »To ni mogoče, ostal bom brez službe, če vam ustrežem.«
A je papež moledoval tako učinkovito, da sta se presedla: papež za volan, šofer pa se je še vedno zbegan skril za zatemnjena stekla na zadnjih sedežih.
Papež Frančišek je užival v vožnji in pri tem spregledal, da je prekoračil dovoljeno hitrost. Policist na motorju ga je ustavil. Papež je spustil steklo in prijazno pozdravil uradno osebo. Ko ga je policist zagledal, se je prestrašil, bežno pogledal v zadnji del avtomobila, potem pa je pohitel do motorja. Vklopil je radijsko postajo: »Šef, ustavil sem avto. Vozil je več kot petdeset na uro, ampak ne vem, kaj naj storim!«
»Kako ne veš? Kazen mu napiši!«
»Ampak, šef ne morem. Na previsokem položaju je.«
»Da ni morda župan?«
»Višji.«
»Minister?«
»Še višji, šef.«
»Pa menda nisi ustavil predsednika?!«
»Še višji.«
»Ja, kdo pa je potem?«
»Šef, mislim, da je Bog.«
»Kako, Bog?«
»Kdo drug pa bi imel papeža za šoferja?«

Ja, tako je: pogosto ne le videz, pač pa tudi situacije varajo. Neredko nas speljejo v napačno misel tudi predsodki ali predstave. Ali si lahko predstavljate, da bi tudi mene obiskale bolhe? Ne? Se razume, da ne. Uši in bolhice v naših predstavah pač ne spadajo na Bogu posvečene osebe. Tako je očitno mislila tudi tista gospa v lekarni.
»Prosim, prašek proti bolham,« sem rekel.
»Imate psa ali mačko?« me je povprašala farmacevtka.
»Imam bolhe,« sem ji odvrnil.
Za konec paberkovanja, pa samo še o odličnem varnostnem sistemu znanca. Živi v okolju, kjer so vlomi pogosti. Njegovega soseda so, kljub strokovno umeščenem alarmnem sistemu, oropali že dvakrat. Vlomilci so pač običajno korak pred tehniko. Znanec pa ima sistem, ki presega še tako domiselno tehnologijo. V času daljše odsotnosti nastavi pred hišna vrata par zelo velikih (res zelo velikih!) delovnih škornjev. Zraven položi izvod revije Lovec in veliko posodo (res zelo veliko!) za hranjenje psov. Na vratih pa pusti listek na katerem piše: Špela, z Gorazdom sva šla na lovsko zvezo po naboje za puško. Vrneva se kmalu. Rotweilerja pusti pri miru. Zjutraj sem ju peljal na cepljenje, pa sta nerazpoložena.
Kako zelo in kako pogosto je lahko videz (tudi učinkovita) prevara!

pripravlja Marko Čuk

Zbirka Za luč in moč 2

Ko se je leta 1965 porajalo Ognjišče (sprva Farno kot glasilo župnij Postojna in Koper), je njegov ‘oče’ Franc Bole, takrat župnik v Postojni, imel stike z belgijskim študentskim duhovnikom Fernandom Lelottom. Ta je svoje mlade prijatelje duhovno hranil z drobnim, vsebinsko bogatim lističem Ognjišče naše Gospe. V vsakem je bila tudi Iskra za poživitev plamena: stavek, izrek, misel, vzeto iz Svetega pisma, spisov svetnikov ter del pesnikov in pisateljev, je z nekaj stavki pospremil s spodbudami za razmišljanje. Njegove Iskre so od vsega začetka žarele tudi v našem Ognjišču. Leta 1978 so izšle v zbirki Žepna knjižnica Ognjišča. »Ta knjižica bi vam rada pomagala, da se za trenutek ustavite, premislite svoja dejanja in naredite načrt za naprej,« je v spremni besedi zapisal urednik Franc Bole. »Vzemite jo v roke zvečer, preden ležete k počitku, ali zjutraj, preden začenjate svoje delo.« Avgusta 1984 smo začeli z rubriko Zajemi vsak dan, ki je na dveh straneh nudila ‘požirke’ duhovnosti: izbrane misli iz knjig Svetega pisma, svetnikov in svetnic, religioznih mislecev, domačih in tujih pesnikov in pisateljev. Rubrika se je bralcem brž priljubila; pognala je globoke korenine in je ‘živa’ že nad trideset let. Misli so sicer oštevilčene – po dnevih meseca, vendar si lahko vsakdo poišče misel, ki ga nagovori in mu ‘polepša dan’. Leta 2001 je izbor življenjskih modrosti za vse dni v letu izšel v knjigi Misel za lepši dan, ki je v kratkem času doživela štiri ponatise. Ob tem toplem sprejemu se je že dalj časa porajala zamisel o novem izboru, ki ga imate zdaj v rokah.

V knjigi je zbranih 930 misli različnih avtorjev (280), urejene so tematsko (82 gesel od A do Ž), pri vsakem geslu je najprej misel iz Svetega pisma, sledijo misli svetnikov, blaženih in svetniških osebnosti, papežev, škofov in drugih učiteljev duhovnosti, na koncu so zlata zrna iz del domačih in tujih pesnikov in pisateljev ter ljudske modrosti v pregovorih. Želimo, da bi pogosto odpirali to malo ‘zakladnico modrosti’, da bodo vaši dnevi čim bogatejši!

Zakladnica modrosti 3D

iz vsebine

BLAGOR: Ne vrtimo se okrog lastne popolnosti,odpravimo se na pot ljubezni do bližnjega in v odnosih, polnih zdrave skrbi za drugega zaživimo Jezusove blagre. Pustite, naj vas napolni Očetova nežnost, da jo boste lahko širili okoli sebe! (papež Frančišek)
BLAGOSLOV: Uspeh vsega našega dela je odvisen od Božjega blagoslova, ki ga moramo zaslužiti in ohraniti z dobrimi deli. (Janez Ev. Krek)
BLIŽNJI: Rečeš dobro besedo, storiš drobno uslugo, pokažeš se kot plemenit človek, kaj veš, na koga vse boš vplival! Nevede in nehote boš pomagal bližnjim, da bodo boljši. (Miha Žužek)
BOG: V vsem, kar živi, je pustil Bog sled svojeljubezni. Bog je globoka vez vsega, kar biva,  vsega vesoljstva. (Phil Bosmans)

BOGASTVO:Bogastvo ne ustvarja sreče. Veselja ne najdeš v stvareh, ki nas obdajajo, najdeš ga na dnu duše. (sv. Terezija Deteta Jezusa)
CERKEV: Cerkev ne potrebuje novih reformatorjev, potrebuje novih svetnikov. (Benedikt XVI.)
ČISTOST: Če je tvoje srce brez hudobije in strasti, čisto brez madeža, si srečen, kajti tvoj pogled je jasen. (sv. Gregor iz Nise)
DAR: Pravo darilo je vselej le dobrota našega srca. (Anton Trstenjak)
DELO: Delo pridnih rok blagoslavlja Gospod. (slovenski pregovor)
DOBROTA: Dobrota je sredi srca doma. / Vse, kar je dobro, / dehteče dehti. / Dobrota ni sirota. / Dobrota ima veliko otrok. / Njihov prijatelj je Bog. (Berta Golob)
DOLŽNOST: Skušaj izpolnjevati svoje dolžnosti, pa bošvidel, koliko veljaš. (Johann Wolfgang Goethe)
DRUŽINA: Družina je srečna, dokler se vsi njeni člani zbirajo okoli družinske mize. (Janez Oražem)
EVANGELIJ: Naše življenje je prvi evangelij. (Joseph Cardijn)
EVHARISTIJA: V evharistiji je strnjeno veselo oznanilo, ki ga lahko razčlenimo v petih točkah: Bog je, Bog nas ljubi, Bog je prišel k nam, Bog nam odpušča, Bog nas čaka k sebi domov. (Jožef Smej)
GOSPOD: Gospod je, ki začne in nadaljuje, / vabeč nas, kot le On to z nami zna. / Svoboden med svobodnimi kraljuje, / Kraljestvo stavlja v živo dno srca. (Vladimir Kos)
HREPENENJE: Bodimo ljudje hrepenenja in molitve.Ničesar ne imejmo za nemogoče: Bog zmore vse. (bl. Charles de Foucauld)
HVALEŽNOST: Bodi hvaležen, da nimaš vsega, kar si želiš. Česa bi se potem še veselil? (Kahlil Gibran)
...
ISKRENOST: Toliko boš napredoval, kolikor strožji boš do samega sebe. (Tomaž Kempčan)
KREPOST: Kdor me opozarja na moje napake, je moj prijatelj; kdor poudarja moje kreposti, je moj sovražnik. (kitajski pregovor)
KRIŽ: Najlepša knjiga je križ in kdor te knjige ne zna brati, je bolj vreden usmiljenja kot tisti, ki so nepismeni. (sv. Jožef Cottolengo)
LJUBEZEN: Ljubezni prave ne pozna, kdor meni, / da vgásniti jo more sreče jeza. (France Prešeren)
LUČ: Za otroke luči je svetlo tudi sredi trde noči. (sv. Ciprijan)
MATI: O mati, v učenosti ni ljubezni - ti pa si ljubezen sama, že tvoj smehljaj je paradiž,  vesel in sončen, brez črnega spoznanja. (Ivan Cankar)
MILOST: Za tiste, ki jih Bog ljubi, preskušnje niso kazen, ampak milost. (sv. Janez Vianney)
MIR: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji. (Lk 2,14)
MLADOST: Bog je mlad in vsak mlad človek naj bi v svet prinašal nekaj te večne Božje mladosti, novosti. (Egon Kapellari)
MODROST: Modrost je bližje molku kot besedam.(arabski pregovor)
MOLITEV:Dajmo Bogu jutranjo in večerno molitev. Zjutraj se mu zahvalimo za preteklo noč,  zvečer za vse dobrote dneva. (bl. Anton Martin Slomšek)
MOŽ: Ako mož ženo zmerja, jo otroci tolčejo.(slovenski pregovor)
NEBESA: Pot v nebesa je izpolnjevanje dolžnosti tukaj na zemlji. ( Johann Heinrich Pestalozzi)

pripravlja Marko Čuk

Prva knjiga v zbirki Zgodbe za dušo. V knjigi je trideset kratkih zgodb, ki so jim dodane točke za razmišljanje, namenjene tudi pogovoru v mladinskih (zakonskih in drugih) skupinah ali pa osebnemu branju in premisleku. Naslovi poglavij kažejo na raznovrstnost vsebine: Odnos do drugega; Tebe iščem – verske vsebine; Skupaj – družbeno življenje; Pomemben je človek – vrednote osebe. Knjigo bogatijo tudi misli in molitve iz del duhovnega pisatelja H. Nouwena. 8. izdaja priča o priljubljenosti, ki jo je knjiga doživela.

To je knjiga, ki nas uči, kako
- premagovati sovraštvo, strah, nezaupanje vase, neodločnost, samopomilovanje, nezadovoljstvo, osamljenost, zasvojenost, vztrajanje pri svojem, pohlep, nasprotje med teorijo in prakso, prelaganje odgovornosti na druge
- odkriti za kaj si poklican, Božjo voljo, Kristusa v bratih, moč v skupnosti, ustvarjalnost, da pomoč drugemu prinaša srečo, da bogastvo ni vse,
- razvijati svoje talente in sposobnosti, prijateljske odnose,
- iskati Boga, pot, znanje, natančnost, lotiti se stvari na prvem koncu, na pravi način
- videti v stvareh bistvo, imeti dober odnos do stvari, živeti sedanji trenutek,
- biti potrpežljiv, ne postavljati drugih v lastne kalupe,

    ZGODBE ZA DUŠO
    zbira Božo Rustja
    prenovljena 8. izdaja
    168 str., 11,5 x 20 cm, črnobele in barvne fotografije, vsebinsko kazalo, trda vezava
    cena: 7,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Zgodbe za duso 2017 3D

iz vsebine

ena zgodba;

Pohlepni Teo
Teo je bil pohlepen človek. Nikoli mu ni bilo dovolj denarja in stvari. S sosedi se je stalno prepiral zaradi tega. Nekega dne je eden njegovih sovražnikov sklenil, da ga bo uničil. Zvijačno mu je poklonil zlato ribico v stekleni posodi. Rekel mu je: »Teo, ko bo ta ribica zrasla do naravne velikosti in poginila naravne smrti, se bo spremenila v čisto zlato. Postal boš bogat bolj, kot si kdajkoli sanjal.« Nenasiten pohlep je Tea tako prevzel, da je verjel v zgodbo o zlati ribici. Pa ne samo to, bil je zelo vesel in hvaležen svojim sovražnikom. Ribico je nesel domov in jo imel v majhni posodi. Skrbno jo je hranil in, kakor si je želel, je ribica rasla in rasla dokler ni bila prevelika za posodo. Veliko je porabil, da je zgradil ribnik za ribico, potem pa še majhno jezerce. Ves čas je sanjal o dnevu, ko bo dobil zlato. Čez več let je vse svoje dneve zapravil s krmljenjem ribice, ki je še vedno rasla. Želel si je, da bi že poginila, da bi postal bogat. Končno je Teo obubožan in star umrl prej kot ribica.

vprašanja za pogovor
1. Ali pomeni denar blagoslov ali prekletstvo? Zakaj?
2. Ali je denar nevaren? Katere so njegove nevarnosti?
3. Ali more biti pohlepen človek srečen?
4. Kaj je korenina vsega zla: denar ali poželjivost?
5. Je denar za srečno življenje potreben?
6. Je denar za srečno življenje dovolj?
7. Zakaj Jezus pravi, da je težko bogatim priti v nebeško kraljestvo?
8. Ali nauk Svetega pisma nasprotuje denarju? V kakšnem smislu?
9. Ali drži, da je denar idol (malik) sodobnega človeka?
10. Kaj misliš: Je pravilo, da so ljudje pohlepni zaradi denarja? Kaj so posledice tega?

kaj se iz zgodbe naučimo
1. Marsikdo med nami je podoben Teu. Žrtvujemo najboljše, kar imamo (čas, ljubezen in prijateljstvo), ker želimo doseči dobrine, ki jih ne bomo nikoli dosegli.
2. Sreča ni v tem, da si želimo, česar nimamo,

še eno razmišljanje

Besede in tišina
Nedavno sem vozil skozi Los Angeles in kmalu doživel veliko presenečenje: vozil sem skozi obsežen slovar. Kamorkoli sem pogledal, povsod so bile besede, ki so želele obrniti pozornost mojih oči s ceste. Govorile so: »Uporabljaj me, vzemi me, kupi me, pij me, dotakni se me, poljubi me, spi z menoj.« Kdo bi v takem svetu ohranil spoštovanje do besed? Vse to mi govori, da so besede, vključno z mojimi, izgubile svojo ustvarjalno moč. Njihovo neskončno množenje je povzročilo, da smo izgubili zaupanje v besede in pogosto mislimo: “To so samo besede!” Učitelji govorijo učencem po šest, dvanajst, osemnajst in včasih po štiriindvajset let. Toda študentje pogosto iz izkušnje čutijo: “To so samo besede.” Pridigarji pridigajo teden za tednom in leto za letom. Toda njihovi župljani ostanejo enaki in pogosto mislijo: »To so samo besede.« Politiki, gospodarstveniki, ajatolahi in papeži govorijo in izražajo svoja mnenja, ko je potrebno in ko ni, toda tisti, ki jih poslušajo, govorijo: »To so samo besede, še eno razvedrilo.« Posledica tega je, da beseda ne opravlja svoje glavne naloge, ki je povezovanje. Beseda ne sporoča več, ne ustvarja več skupnosti in zato ne prinaša življenja. Beseda nič več ne ustvarja zaupnega okolja, v katerem bi ljudje lahko srečali drug drugega in tako gradili skupnost. (Henry Nouwen, Pot srca)

Marko ČUK

Družbeni nauk katoliške Cerkve
DOCAT je poljudna predstavitev socialnega in družbenega nauka katoliške Cerkve. Razdeljen je na 12 poglavij, ki obravnavajo vsa najpomembnejša področja družbe kot celote. Pri njegovem nastanku so poleg strokovnjakov sodelovali mladi z vsega sveta s fotografijami, vprašanji in pobudami. Družbeni nauk imenuje to ‘participacija’: soudeležba. In prav zaradi tega DOCAT posebej nagovarja mlade in jih usmerja, da delujejo po načelih resnice, pravičnosti in ljubezni. V DOCAT-u predstavljeni družbeni nauk ne prihaja od tega ali onega papeža niti od tega ali onega učenjaka, prihaja, kot pravi papež Frančišek, iz srca evangelija, prihaja od Jezusa samega. Saj je Jezus Božji družbeni nauk.

Docat 3D

Če vas zdaj vse vabim, da družbeni nauk Cerkve dobro spoznate, ne sanjam samo o skupinah, ki sedijo pod drevesi in o njem razpravljajo. To je seveda dobro! Delajte to! A moje sanje so večje: želim si milijon mladih kristjanov, ja, najbolje eno celo generacijo, ki bodo za svoje sodobnike »družbeni nauk na dveh nogah«. Kaj drugega ne bo spremenilo sveta kot ljudje, ki so se z Jezusom zanj zastavili, ki bodo šli z njim na obrobja in v sredino umazanije. Pojdite tudi v politiko in se borite za pravičnost in za človeško dostojanstvo prav za najbolj revne. Vsi vi ste Cerkev. Poskrbite, da se bo ta Cerkev preobražala, da bo živa, da se bo pustila izzvati kriku brezpravnih, rotenju trpečih v stiskah in tistim, za katere nihče ne skrbi. Spustite se v gibanje. Če boste mnogi skupaj delali, potem bo na svetu bolje in ljudje bodo čutili, da po vas deluje Božji Duh. In morda boste potem vi kot bakle, ki bodo tem ljudem osvetlile pot k Bogu. S tem vam izročam to sijajno knjižico, da bi v vas zanetila ogenj. Vsak dan molim za vas. Molite tudi vi zame! (papež Frančišek)

O knjigi smo pisali v  Ognjišču, še preden je izšla. Marjetka Pezdir Kofol jo je predstavljala v oktobrski in novembrski številki letnika 2017 (rubrika Youcat) - in tudi v letošnjem letu bo Docat naš sopotnik.
Da bomo lažje razumeli, kaj družbeni nauk Cerkve je, ali je to kaj oprijemljivega, ali morda le eno novo cerkveno sporočilo, okrožnica ... ali je koristen samo za mlade, kako ga uporabiti v mladinskih skupinah,... si preberite v dveh člankih iz Ognjišča:

Docat - navodila za uporabo vere

Uporabi DOCAT pri verouku, v birmanski ali mladinski skupini

Docat foto0

iz vsebine

Kaj pomeni Bog za naše delovanje?
Če je Bog začetnik vsega kozmosa, potem je On tudi merilo vsega, kar naj bo. Vse delovanje naj bi bilo umerjeno po njem in njegovem načrtu. V njem moremo spoznati, kaj je dobro delovanje. Na kratko rečeno: Bog je napisal DNA našega življenja. Kar Bog za nas in z nami želi, je norma in pravilo dobrega in pravičnega življenja. Kristjani delujejo solidarno, ker je Bog že prej z njimi ljubeče deloval.

Kako prav uporabljam medije?
Medije smiselno uporabljati je izziv za vsakega posameznika. Že pri klasičnih družbenih občilih (časopis, radio, televizija) se je treba odločiti, s čem se ukvarjati. Golo pasivno konzumiranje pogosto pušča za seboj »zasvojenca«, ki se počuti žalostnega in duševno praznega. Pri tem imajo starši, učitelji ali voditelji mladih posebno odgovornost: otrokom in mladini morajo biti s svojo obvladano uporabo medijev zgled in z mediji poznavalsko tako ravnati, da se bogatijo. Pri digitalnih medijih prihaja v ospredje še nov nivo odgovornosti: posebej pri družbenih omrežjih nisi več le pasivni prejemnik, ki sprejema, kar so drugi proizvedli, tiskali ali poslali. Vsak se lahko kadarkoli prične udejstvovati kot producent, lahko kaj všečka, komentira ali sam postavi na e-pošto, blogovski zapis, video ali fotografijo. S tem ima vsakdo primerljivo odgovornost kot vsak drug medijski producent.Docat foto1

Koliko svobode potrebuje človek?
Svoboda je temeljna vrednota. Biti svoboden in svobodno delovati je prapravica človeka. Le kjer svobodno odločam, nosim tudi polno odgovornost za svoje delovanje. Samo svoboden človek se lahko v ljubezni obrne k Bogu in mu odgovori. Samo v svobodi lahko ljudje oblikujejo družbeno in osebno življenje. Svoboda ljudi je vedno znova omejena s političnimi, družbenimi, finančnimi, pravnimi ali tudi kulturnimi okoliščinami. Velika nepravičnost je človeku vzeti svobodo ali mu jo nepravično omejiti; to prizadene njegovo dostojanstvo in ga ovira pri razvoju njegove osebe.

Zakaj Cerkev v celoti odklanja umetno prekinitev nosečnosti?
Vsak človek ima od spočetja naprej absolutne pravice in nedotakljivo osebno dostojanstvo. Zaradi tega je vsak umor embria moralno zavržno dejanje – ne glede, v kakšnih okoliščinah je bil otrok spočet, v kateri koli razvojni fazi se ta novi človek nahaja ali v kakršnem koli bolezenskem stanju se rodi. Embrio se ne razvije v človeka, marveč se razvija kot človek. Zatorej je hoteni splav v vsakem primeru nameren umor nedolžnega človeka. Dokler kristjani ne naredijo vsega, da bi stali ob strani ženam v konfliktnih situacijah in jim odločitev za njihovega otroka olajšali, deluje njihovo prizadevanje proti hotenemu splavu in kritični zakonodaji malo kredibilno. Materina pravica do svobode ne sme biti nikoli izigrana proti otrokovi pravici do življenja.Docat foto2

Katera načela obstajajo v katoliškem družbenem nauku?
Katoliški družbeni nauk pozna štiri načela:
načelo skupnega dobrega
načelo dostojanstva osebe (osebnost)
načelo solidarnosti
načelo subsidiarnosti
S temi štirimi načeli je mogoče zajeti celotno resničnost ljudi in jo v resnici pravično urediti. Zakaj ti principi veljajo? Najprej veljajo, ker so razumni. In drugič zato, ker izhajajo iz s pametjo razsvetljene krščanske vere. Kdor veruje, želi slediti Božjim zapovedim, še posebej → Glavni zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega. Kristjani se soočajo z vsakovrstnimi družbenimi problemi. Ne glede, ali gre za odnose med posamezniki, skupinami ali ljudstvi – v vseh primerih je mogoče s pomočjo štirih načel katoliškega družbenega nauka prepoznati, kaj je človeka vredno, kaj socialno in kaj pravično.

Katere vrednote so pomembne v družbenem nauku?
Tri vrednote so temeljne: resnica, svoboda, pravičnost. Vendar da človeško skupno življenje resnično uspe, potrebuje še ljubezen in usmiljenje. Tako pravi Tomaž Akvinski: »Pravičnost brez usmiljenja je okrutnost; usmiljenje brez pravičnosti pa je mati razkroja« (O Evangeliju po Mateju 5,2).Docat foto4

Kaj pomeni svoboda?
Biti svoboden – to dviguje človeka nad živali in ga v nekem pomenu naredi Bogu podobnega. Samo svoboden človek lahko prevzame odgovornost. Da je človek osebno svoboden, ga naredi enkratnega. V mejah možnosti naj bi bil vsak svoboden pri izbiri poklica in poklicanosti; ljudje lahko odidejo ali ostanejo, izberejo to ali ono pustijo. Ena izmed prapravic ljudi je, da brez utemeljenega razloga niso prikrajšani v naslednjih svobodah: ljudje morajo imeti svobodo izraziti svoje lastne verske, politične in kulturne predstave. Treba je imeti možnost svobodno izraziti svoje mnenje. Da se to lahko uresniči, je treba imeti pravni red, ki ljudem to svobodo zagotavlja in obvaruje pred stremljenjem drugih po svobodi. Tudi usmerjenost v skupno dobro lastnega teženja po svobodi mora biti vodeno s pravnimi okviri, s katerimi se lahko omeji tudi kakšno uničujoče stremljenje po svobodi.

Kaj je posebnega na družini?
Brezpogojno sem ljubljen – to je nenadomestljivo izkustvo, ki ga ljudje dobimo v dobri družini. Različne generacije živijo skupaj in doživljajo naklonjenost, solidarnost, dostojanstvo, nesebično zastavljanje sebe, pomoč in pravičnost. Vsak družinski član je od drugih priznan v svojem dostojanstvu, sprejet in spoštovan, ne da bi za to moral kaj storiti. Vsaka in vsak je ljubljen, tak, kakršen je. Posamezne osebe niso material za nekaj, marveč imajo smisel v sebi. Zato obstaja v družini življenjska kultura, kjer je vse ostalo samo po sebi razumljivo. Danes gre pogosto predvsem za to, kaj kdo zmore ali kaj (npr. denar) doprinese. Pogosto izstopa osredotočenost na materialno. To je mentaliteta, ki družine izziva in pogosto celo uniči.

Kaj naredi družina za posameznega človeka?
Doživeti družino je za posameznega človeka izjemno pomembno. V družini prvič doživi skupnost ljudi, ki mu po naravi prihajajo dobrohotno naproti in ga brez vsakega pridržka ljubijo ter priznavajo. V takšnem pozitivnem ozračju more vsak družinski član razvijati svoje sposobnosti in se pripraviti na soočenje z vsem, kar ga bo v življenju doletelo, ter si nabrati dovolj moči za to. Prav to želi vzgoja, ki sloni na krščanski podobi človeka. Posamezne osebe v družini sočasno doživijo, kaj pomeni prevzeti odgovornost, kajti družinski član ne more preprosto živeti le zase. Iz vsake vloge, pa naj bo starševska, starih staršev ali otrok, izhajajo vedno tudi obveznosti do drugih družinskih članov.Docat foto3

Sodi k zakonu tudi želja po otrocih?
Osnovno da. Kot zakon sodi k družini, tako sodi družina k zakonu. Oboje je usmerjeno eno na drugo. Poenostavljeno bi lahko rekli: »Nobene družine brez zakona in nobenega zakona brez družine.« Zakon je naravnan na družino, to pomeni, da je naravnan na spočetje, vzgojo otrok in življenje z njimi. Pari, ki se želijo poročiti, ne smejo zatorej od začetka zakona izključevati skupnih otrok. »Sta pripravljena sprejeti otroke, ki vama jih želi podariti Bog, in jih v duhu Kristusa in Cerkve vzgajati? « Na to vprašanje, ki ga postavi duhovnik, morata mladoporočenca pri poroki pritrdilno odgovoriti, šele nato moreta med seboj skleniti zakon.

Kakšen odnos obstaja med delom in poklicnim uspehom ter pravim ciljem človeškega življenja?
Delo spada k življenju, a ni življenje človeka. Obstaja bistvena razlika. Danes je zlasti v visoko razvitih deželah mnogo ljudi, za katere je videti, da živijo samo za svoje delo. Delo je zanje kot nekakšna zasvojenost, zato jih imenujejo deloholiki. Jezus je svaril pred tem, da bi postali v tem pomenu sužnji dela. Cilj človekovega življenja ni kopičenje denarja ali prizadevanjeza čast, marveč doseči večno življenje pri Bogu po molitvi, bogoslužju in dejavni ljubezni do bližnjega. Kolikor je človekovo delo podvrženo temu cilju, sodi h krščanskemu življenju. Kjer pa delo postane samo svoj cilj in zatemni dejanski cilj našega človeškega obstajanja, se pokaže njegova napačna vloga. Vendar morajo
nekateri ljudje opravljati več poklicev in trdo delati, da zmorejo preživeti svoje družine. Opravljajo služenje družini in to opravljajo v božjem smislu. ...

 pripravlja: Marko Čuk

Zvezek velikega formata je hkrati pobarvanka in slikanica. Namenjena je najmlajšim bralcem, saj bodo skozi Janovo zgodbo spoznavali velike tiskane črke.
Najprej samoglasnike in zatem še, seveda s pomočjo svetega Miklavža in angela varuha, še soglasnike.
Zanimivo in poučno branje ter barvno ustvarjanje ob katerem bodo otroci s pomočjo staršev spoznavali, da branje in pisanje nista nikakršen bavbav, če le prosiš za pomoč Miklavža in angela varuha.

 

    Besedilo Majda Strašek Januš
    Ilustracije Fani Pečar
    KAKO STA POMAGALA MIKLAVŽ IN ANGEL VARUH
    20 strani, format 18 x 25,5 cm, šivano z žico, 19 črno belih in barvnih ilustracij,
    cena: 2,60 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Kako sta pomagala 3D

iz vsebine

SAJ POZNATE JANA, TAK JE KOT VSI RAZIGRANI PRVOŠOLČKI. RADOVEDEN, POLN DOMISLIC IN SMEHA.
VENDAR JE JAN NEKAJ POSEBNEGA: V SVOJI GLAVICI VEDNO NEKAJ PREMIŠLJUJE IN SI IZMIŠLJA ZGODBO ZA ZGODBO ...
... TUDI ŠOLA JE ZANJ ENA SAMA IGRA. ČRKE SO POSTALE NJEGOVE PRIJATELJICE, VSE ŽE POZNA - A Z NJIMI SE SAMO IGRA.

KO JIH SREČA V BESEDI, SE OB NJIH USTAVI IN ZATO SKORAJ NOBENE BESEDE NE PREBERE IN NE NAPIŠE DO KONCA.

»TAKO PA V ŠOLI NE GRE!« PRAVI UČITELJICA.
MAMI IN ATI SE TOLAŽITA., DA BO POČASI RAZUMEL., ZAKAJ JE V ŠOLI.
SESTRICA URŠKA, Kl JE ŽE V TRETJEM RAZREDU, Bl MU RADA POMAGALA, PA SE JI SAMO SMEJI.
KMALU BO ZA JANA KONEC PRVEGA RAZREDA, ON PA BERE IN PIŠE PO SVOJE.
POGLEJMO., KAKO JE ZANIMIV. ...

Marko ČUK

Zgodbo o Noetu in njegovi barki najbrž poznamo vsi. Ta je prirejena za otroke, saj jim približa Boga kot rešitelja človeka in živali ter kot tistega, ki sklepa zavezo s človekom. Otrok bo spoznal, da se hudobija v življenju ne izplača. Knjiga velikega formata bo otroku s pomočjo staršev približala usmiljenega Boga, s pomočjo 28 živali iz kartona, ki so knjigi priložene, pa tudi živalski svet in tistega, ki je ustvaril živali.

    Karl Newson
    NOETOVA BARKA
    Knjiga in 28 živali iz kartona
    36 strani, 25,5 x 29 cm, trda vezava, celostranske barvne ilustracije
    dodatek: živali iz kartona
    cena: 15,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Noetova barka 3D

iz vsebine

Glej, živali gredo, samec in samica vsake vrste, le kam so namenjene ... Že veš? Dobrodušni Noe jih vabi na barko, začelo je namreč deževati. Ojoj, lije kot iz škafa! Kaj pa zdaj?
Gremo z Noetom in njegovo družino na pot, da bomo izvedeli, zakaj tako močno dežuje? Kdo vse se skriva v barki? Zakaj Noe spušča goloba? In kaj se je zgodilo, ko so se živali naveličale potovanja?

Slikanica velikega formata bo otroku s pomočjo staršev približala usmiljenega Boga, s pomočjo 28 figuric živali, ki so knjigi priložene, pa tudi živalski svet in Boga stvarnika. Figurice živali s podstavki otroci sami sestavijo. Otroci tako še močneje doživijo svetopisemsko zgodbo.

Noetova barka0Noetova barka1

Noetova barka2

Mašna knjiga za otroke – razlaga maše za otroke

Če česa ne razumemo, je to kaj hitro lahko odveč in prav pošteno dolgočasno. Se strinjamo? Da se otrokom in vnukom to ne bi dogajalo pri maši, ampak bi jo lahko bolje razumeli in globlje doživljali, nam pisec naproti pošilja prijaznega župnika Mirana. Ta z veliko mero potrpežljivosti in jasnosti, korak za korakom razloži, kje imajo mašni deli svoje mesto in zakaj prav tam, kaj pomenijo določeni simboli ter opravila in kaj izrečene besede naučenih obrazcev. In to opravi na način, da z zanimanjem prisluhnejo tudi starejši! Tukaj sta še Špelca in Zala, ki poskrbita, da je vse skupaj še bolj stvarno in zanimivo. “Dolgčas pri maši? – Mašna knjiga za otroke” ni suhoparni priročnik z razlago reda svete maše, ampak čudovita ura verouka, ki je zdaj lahko vedno pri roki.

Dolgcas pri masi 3D

iz vsebine

»Nedelja je, gremo k maši!« reče oči. »Spet ta maša,« zatarna Špelca. »Tam je dolgčas.« »Tako rada si šla k prvemu svetemu obhajilu, kako lahko rečeš, da je maša dolgčas?« vpraša mamica.

Se tudi pri tebi doma pogosto dogaja tako? Potem ti bo morda ta knjižica pomagala, da bo maša manj dolgočasna. Dolgočasne so nam ponavadi tiste stvari, ki jih ne razumemo, ali pa tiste, ki jih samo gledamo. Ko boš mašo razumela in pri njej sodelovala, bo postala zelo zanimiva.

»Danes bo pa maša čisto drugačna,« jo na vrhu stopnic pred cerkvijo pozdravi Zala. »Menda bo župnik razlagal otrokom, kaj dela pri maši.« »No, niti nama to ne bo škodilo,« rečeta mamica in oči, ki zasopla prideta za Špelco. Skupaj vstopijo v cerkev. Pojdimo z njimi še mi!

»Dragi prijatelji in posebej dragi otroci, dobro jutro! Veseli me, da ste kljub počitnicam in dopustu pri maši. Bog ni nikoli na dopustu, vedno je tu za nas. In tudi mi vedno, tudi med dopustom, potrebujemo Boga. Danes bo maša nekoliko drugačna: kakor sem napovedal, bo pridiga krajša, nekaj več pa bom povedal za otroke, kaj se pri maši sploh dogaja. Morda bom kdaj drugič nekaj podobnega naredil še za odrasle.« ... »Z znamenjem križa začenjamo molitve, tudi mašno molitev. Saj maša je v bistvu molitev, prav posebna molitev. In potem smo se na prav poseben način pozdravili, na svetopisemski način. Nisem rekel samo 'dobro jutro', ampak sem želel z besedami 'Gospod z vami' reči, da se vsi spomnimo, da je Gospod z nami, da smo zbrani v njegovem imenu. Ob tem se lahko spomnite, da je na podoben način angel pozdravil Marijo, ko ji je prišel povedat, da bo dobila dojenčka Jezusa. Spomnite pa se lahko tudi na to, da je Jezus dejal, da tam, kjer se zbereta vsaj dva z mislijo nanj – rekel je 'v mojem imenu' – da je tam navzoč tudi on. Zato ste mi vi odgovorili 'in s tvojim duhom', kar pomeni, da smo povezani v Božjem duhu, ki bo prek mene spremenil kruh in vino v Jezusa.«

 »Ali je bila maša predolga?« vpraša župnik Miran. »Ne, ful je bila zanimiva,« se oglasi Aljoša, vsi v cerkvi pa se zasmejejo. Potem župnik Miran še pove, kdaj bodo maše med tednom in katerih umrlih se bomo pri njih spominjali in zanje molili, pa da v sredo odpade verouk (hura! se veseli Špelca), ker mora na škofijo. Pove tudi, da je zadaj verski tisk, nova Družina in novo Ognjišče in nova Mavrica. Ja, pa tudi nova revija Rad te imam – Zala je rekla, da je to za zaljubljene, se pravi, da ona, Špelca, tega že ne bo kupila. Bo pa pri Zali pogledala notri.
»No, zdaj pa naj nas vse spremlja še blagoslov. Kaj je pravzaprav blagoslov? Izhaja iz stare besede naših prednikov za besedo – slovo. Kdo je blag, pa vemo, ali ne? Torej z blagoslovom izrekamo blago, dobro besedo. Kogar  blagoslavljamo, mu z besedami želimo vse dobro od Boga. No, zdaj pa spet ponovimo tisti svetopisemski pozdrav:«
Gospod z vami. In s tvojim duhom.

pripravlja Marko ČUK

Molitve iz knjižice Dotakni se me želijo pomagati mladim, da bi Bogu lažje izrazili svoje misli. Napisane so v preprostem jeziku, ki je vsakomur blizu. Namenjene so posamezniku, pa tudi molitvi v skupini, saj v vsakem od mladih povzročijo drugačen odziv, pa kljub temu ustvarjajo skupnost.

Mlada srca odpirajo za skrivnost Boga, s katerim se mladi pogovarjajo, in za skrivnostno navzočnost Jezusa med njimi. Tako lahko besede, ki jih mladi skupaj poslušajo ali skupaj molijo, povežejo in jih privedejo do spoznanja: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi« (Mt 18,20).

Dotakni se me 3D

iz vsebine

V dotiku

Dobri Bog,
zahvaljujem se ti za novi dan.
Ne počutim se še čisto buden/na,
da bi lahko začutil/a vse izzive,
ki me čakajo danes.
Toda močno zaupam,
da me bodo varovale tvoje roke
in da mi boš podaril spodbudo,
ki jo potrebujem za novi dan.

Brez predsodkov

Dobri Oče, današnji dan
je kar nekako zbežal mimo mene.
Ne da bi se zavedal/a.
Živel/a sem kar tako v en dan.
Tako ti bi rad/a vsaj zvečer izročil/a ta dan.
Vzemi ga takšnega, kot je.
Če ga ti sprejmeš,
se lahko tudi sam/a z njim sprijaznim.

ti
ti si cilj
pot
moč
v tebi
sem jaz
se ti podarjam
se ti prepustim
in nenadoma
me preplavi
življenje
brez upanja
ujet sem
od vsepovsod
sklonjena je glava
rodi se
novo veselje
Andrea Schwarz

Knjižne novosti, v: Ognjišče (2017) 11, str. 130

Zajemi vsak dan

Kdor se bo k modrosti zgodaj odpravil, se ne bo utrudil, ker bo odkril, da sedi na njegovem pragu.

(Knjiga modrosti)
Petek, 19. Januar 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh