Spet je na knjižnih policah (v knjigarnah) knjiga Svetnik za vsak dan (I. in II. del), ki je bila v slabem letu dni razprodana. Tisti, ki ste čakali nanjo (jo morda tudi že naročili) in vsi tisti, ki jo že imate, lahko v knjigi (do julija v prvi, naprej pa v drugi) vsak dan prebirate življenjepis svetnika, ki goduje tisti dan, izveste nekaj o njegovem imenu, pa še več drugih zanimivosti o njem in kakšno njegovo misel. Če preberete vse o svetnikovem "premikanju" na koledarju v zgodovini, vam je bolj jasno, zakaj so na ljudskem koledarju (tistem, ki ni cerkveni) ... večkrat zapisana drugačna imena svetnikov. Bralci so knjigo ocenili - kot "lepo duhovno branje za nas, pa tudi lepo darilo za naše najbližje". Ponovimo nekoliko, kaj vse prinaša prenovljena izdaja: najprej dodatne svetnike za vsak dan, potem razlago imena, njegovo razširjenost pri nas, ponuja pomoč pri iskanju krstnih zavetnikov, odkriva priprošnjike in zavetnike v vsakdanjih potrebah ... spominja na zanimive ljudske običaje ... tu so tudi ljudska rekla, pregovori ... No, zadnja izdaja pa ima še nekaj novosti: pri nas znanim svetnikom smo pripisali tudi število cerkva (podružničnih in župnijskih), katerih zavetniki so. Sami lahko raziščete, kateremu svetniku je pri nas posvečenih največ cerkva, kateremu morda samo ena, dve ... prinaša pa še več vremenskih pregovorov, osveženi pa so tudi podatki Statističnega urada RS o pogostnosti imen pri nas ...

Kljub temu, da ima knjiga enak naslov kot tista izpred let in jo morda že imate doma, se jo splača kupiti, saj prinaša veliko novega. Poleg omenjenega je Silvester napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi: sv. Terezija iz Kalkute, sv. Janez XXIII., sv. Janez Pavel II., starši ‘male Terezike’ ... fatimska pastirčka Jacinta in Frančišek,  Med drugimi svetniki za določen dan so v dveh, treh stavkih ‘oživljeni’ tudi številni svetniki in blaženi, ki se jih spominjamo na isti dan ... Prav tako nismo pozabili na domače blažene in Božje služabnike: bl. A. M. Slomška, Alojzija Grozdeta, drinske mučenke ... misijonarja Friderika I. Barago, nadškofa Antona Vovka ... (urednik Marko Čuk)

    Silvester Čuk
    SVETNIK ZA VSAK DAN I in II
    prva knjiga (januar – junij): 408 strani,
    druga knjiga (julij – december): 436 strani;
    16,5 x 24 cm, trda vezava, dvobarvne fotografije in ilustracije
    cena obeh knjig: 33,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča:

Svetnik za vsak dan1 2

Svetnike, svoje najboljše krstne botre,
častimo, ker nam je njihovo življenje zgled,
občestvo z njimi vir upanja,
njihova priprošnja pomoč.

Ko je nekdo rekel Materi Tereziji iz Kalkute, da je ‘živa svetnica’ je odgovorila:
»Če sem res to, kar pravite vi, sem samo to, kar bi po volji našega Gospoda morali biti vsi.«
Vsak od nas ima lastno pot, da to doseže. Pri tem potrebujemo vzornike in priprošnjike. Predstavljeni so v tej knjigi v prenovljeni in razširjeni izdaji.

več o knjigi:

Konec novembra 2016 je pri založbi Ognjišče izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan (dve knjigi s po več kot 400 stranmi), prenovljena in dopolnjena izdaja prve izdaje (leta 2000) in ponatisa leta 2005, ki sta kmalu pošla. Knjiga je takrat nastala iz sprotnega pisanja avtorja Silvestra Čuka za oddajo Svetnik dneva na Radiu Ognjišče (1994). Pri pisanju je bil njegov glavni vir Leto svetnikov, ki je izšlo v štirih knjigah v letih 1968–1973. Za vsak dan je izbral enega svetnika – tistega, ki je pri nas bolj znan in med našim vernim ljudstvom bolj češčen. V Letu svetnikov so svetniki prikazani ‘kritično’, s kar se da točnimi zgodovinskimi podatki, Silvester pa jih je skušal predstaviti čim preprosteje in seveda na kratko (poldrugo stran za vsakega).

V letih 1999–2001 pa je pri Celjski Mohorjevi družbi izhajala nova, dopolnjena izdaja Leta svetnikov v petih zajetnih knjigah. Za vsak dan je bilo predstavljenih po več svetnikov in svetnic, upoštevala je pokoncilsko ureditev svetniškega koledarja katoliške Cerkve (svetnikov naj bi se spominjali na dan njihove smrti – rojstva za nebesa). Tako so se tudi pri založbi Ognjišče odločili (na pobudo Marka Čuka, ki je prevzel uredniško delo), da bi novo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili. Za knjigo je bilo veliko zanimanja in v slabem letu je bila razprodana (1.000 izvodov).
V začetku leta 2018 je bila tako pripravljena za tisk še nekoliko dopolnjena izdaja. Poleg nujnih popravkov je urednik pripravil tudi podatke o številu cerkva, posvečenih določenemu svetniku (zavetniku) na Slovenskem, koliko je župnijskih, podružničnih in kapel ... Dodal je še nove vremenske pregovore, prav tako pa upošteval tudi vse nove podatke o številu imen pri nas (vir: Statistični urad RS, stanje januar 2017)., Tako je zdaj na knjižnih policah še nekoliko dopolnjena izdaja.

Prenovljena in dopolnjena izdaja knjige tako prinaša veliko vsebine: avtor je besedilo ‘svetnika dneva’ nekoliko dopolnil, napisal tudi veliko novih glavnih opisov, saj so od zadnje izdaje čast svetništva dosegli tudi številni novi svetniki (sv. Terezija iz Kalkute, sv. Janez XXIII., sv. Janez Pavel II., starši ‘male Terezike’ ...fatimska pastirčka Jacinta in Frančišek). Urednik je svetnike razvrstil ‘na prava mesta’, obenem pa vse premike in izbrise iz bogoslužnega koledarja na robu tudi utemeljil. Svetniki nas na robu nagovorijo s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem ... Z datumi svetniških godov so povezani vremenski pregovori pa tudi razni izreki, ljudska rekla, pregovori ... tu so tudi zapisi o navadah in običajih, ki se jih je vredno spominjati, da ne gredo v pozabo ...

Glavnemu opisu svetnika sledi kratka in preprosta razlaga imena (s pomočjo člankov dr. Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15); vsako ime je v knjigi razloženo samo enkrat (pri svetniku, ki je pri nas najbolj češčen, znan ...); pri vsakem imenu so naštete tudi najbolj znane različice (oblike) osnovnega imena in njihova pogostnost pri nas ..., kdaj je imelo ime v polstoletni zgodovini svoje ‘viške’ in zakaj je morda v zadnjem času (ko so v modi kratka imena) veliko bolj razširjena druga oblika imena ... (Statistični urad RS).

Svetnik za vsak dan ponuja tudi pomoč pri iskanju krstnih (godovnih) zavetnikov, našteti so vsi pomembni datumi, izmed katerih lahko izbiramo godovnega zavetnika za določeno ime ... Na robu datume spremljajo ugotovitve, zakaj se v ljudskem koledarju večkrat pojavljajo čisto druga imena, kot v cerkvenih ...

Pri večini svetnikov je v knjigi tudi navedeno, v kakšnih življenjskih potrebah so se ljudje k njim zatekali in se jim priporočali, za kakšne poklice, pri kakšnih opravilih, duhovnih in telesnih potrebah so naši zavetniki.

Na koncu glavnega opisa so za vsak dan ‘oživljeni’ tudi nekateri drugi pomembnejši svetniki, blaženi in Božji služabniki, ki se jih spominjamo tistega dne ... Na robu jih spremljajo primerjave z našimi dosedanjimi življenjepisci svetnikov (J. Rogač – 19. stol., ter Jaklič, Teraš, Torkar, Zore ... iz 20. stol.), ki so svetniške zgodbe zapisovali v obliki pripovedi, tudi z dialogi, veliko je bilo tudi legendarnih primesi. Navedene so primerjave med rimskim in našim martirologijem (seznamom svetnikov). Omenjeni so tudi tisti svetniki, ki imajo posebno mesto v koledarjih redovnih skupnosti in razlogi za to ... Knjigo sklenejo tri izčrpna kazala (imen svetnikov, krstnih imen in zavetnikov in priprošnjikov), s pomočjo katerih se lažje znajdemo pri iskanju ...

Svetnik za vsak dan ima tudi privlačno zunanjo podobo, knjiga je lepo oblikovana, za kar gre zasluga tudi tehničnemu uredniku Benjaminu Pezdirju. Posebno vrednost ji dajejo upodobitve vseh glavnih svetnikov in številnih ‘stranskih’. Urednik je skušal najti kar največ domačih upodobitev svetnikov, iz naših cerkva ...

več o knjigi
pogled njenega avtorja Silvestra Čuka

pogled urednika knjige Marka Čuka


Moj zvesti prijatelj

Molitev Sveti angel, varuh moj je tista otroška molitev, ki jo mnogi verni starši najprej položijo na ustnice svojih otrok. V knjigi (slikanici) Angel varuh (Moj zvesti prijatelj) se vse začne s stvarjenjem našega sveta, ki mu je Bog vtisnil pečat ljubezni, zato lahko rečemo, da je svet velik dar, ki ga podpisuje Ljubezen. To je tudi zakon, ki povezuje ljudi, ki z razumom in voljo gospodujejo vsemu ... Poleg zemlje imamo tudi nebo, na katerem je sonce, luna ... in nebesa, prostor, kjer biva Bog, torej je to kraj ljubezni. Ljubezen je zakon, ki povezuje ves svet in z molitvijo Sveti angel se učimo prav te ljubezni ... V knjigi potem sledimo razlagi molitve Sveti angel: najprej o angelih, ki so duhovna bitja, in vedno gledajo Boga, njemu pripadajo in so Božji poslanci in posredniki na zemlji ... Bog pa ljubi vse, ki verujejo vanj, zato je posameznim angelom dal nalogo, da nas spremljajo skozi življenje. Angeli so nam dani osebno, nosijo naša imena ...in nas podpirajo in varujejo ter nam pomagajo spoznati ljubezen ...
Knjiga tudi razloži, kaj delajo angeli varuhi:  slavijo Boga, pomagajo nam, da živimo sveto, da slišimo Jezusov glas, varujejo nas pred tistimi, ki nam hočejo storiti kaj slabega ... Angel nam stoji noč in dan ob strani, je naše tretje uho, ki mu prvimo vest, vodi jo in po njej se nam oglaša Sveti Duh. Angeli nam vedno hočejo dobro in nam pomagajo rasti v ljubezni do Boga in ljudi ... le prisluhniti moramo sporočilom ljubezni ...
Na koncu knjige pa izvemo še, kje kako so angeli posredovali Božje načrte za odsrešenje in srečo sveta. Navedeni so odlomki iz Svetega pisma, v katerih nastopajo angeli: preroka Elija, ki so ga preganjali sovražniki, je v puščavi krepčal angel - angel Gabriel je bil poslan od Boga in je Mariji oznanil, da bo z delovanjem Svetega Duha postala Jezusova mati...Betlehemskim pastirjem je angel oznanil Jezusovo rojstvo ... Jožefu se je v sanjah prikazal angel in ga opozoril, naj z otrokom in Marijo beži v Egipt, da ju reši pred zlobo kralja Heroda ... preberemo pa lahko tudi, kaj je o angelih povedal papež Frančišek ...

    besedilo Ezio Aceti
    ilustracije Silvia Oriana Colombo
    ANGEL VARUH
    40 strani, 22 x 24,5 cm, trda vezava
    celostranske barvne ilustracije
    redna cena: 10,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

Angel varuh 3D

iz vsebine

VARUH MOJ
Bog je malce nenavaden, ker ljubi vse, vse ljudi.
Vse otroke.
Vse mlade.
Vse moške.
Vse ženske.
Ljubi vse tiste, ki verujejo vanj,
tiste, ki ga ljubijo, in tiste, ki ga ne ljubijo.
Njegova ljubezen je tako velika, da je posameznim angelom
dal nalogo, da vsakega od nas spremlja vse življenje.
To je torej angel varuh:
duhovni prijatelj, najrazumnejši, najčistejši,
ki mu je Bog naročil, da nas podpira in varuje
in predvsem, da nam pomaga spoznati Ljubezen.
Angel varuh je tako velik dar,
da boljšega ne bi mogel dobiti.
Angel varuh ti je dan osebno, nosi tvoje ime.

 

VSEGA HUDEGA ME BRANI
Angel varuh je vedno s teboj.
Govori ti.
Njegov glas prihaja iz notranjosti, iz srca,
in ti govori kot razločna misel.
To je glas brez zvoka, toda zelo močan, razločen, jasen.
Tudi če ne slišiš zvoka, je že zaživel
v tvoji misli in tvojem razmišljanju.
Lahko ga slišiš.

 predstavitve pripravlja Marko Čuk

Trinajsta knjiga v zbirki Zgodbe za dušo
Pri Ognjišču vam že dvajset let ponujamo zgodbe. Take, ki govorijo o odpuščanju, dobroti, molitvi, o govorjenju in poslušanju. Take, ki nam odpirajo oči, da ne bi bili slepi za svoje napake, in one druge, ki v nas budijo dobrotljivost in ljubezen. To so naše zgodbe, ‘Zgodbe za dušo’. Tudi trinajsta knjiga prinaša kratke zapise, ki na sodoben način prinašajo vsebine, o katerih govori krščanstvo.
Poglavja v knjigi: Usmiljeni, Iskati nebo, Govoriti in poslušati, Dobro seme, Slepi za svoje napake, Ljubezen se množi, Ljubezen in dobrotljivost, Zgodbe o dobroti
Posebna poglavja z zgodbami o dobroti (Ljubezen se množi, Ljubezen in dobrotljivost, Zgodbe o dobroti), namenjena predvsem tistim, ki z dobroto širijo krščanstvo in služijo drugim ljudem in jih razveseljujejo.
Barvne fotografije in molitev ali razmišljanje ob koncu vsakega poglavja.
Vzemite jih v roke in jih berite z odprtim srcem. Naj tudi vam kažejo (novo) pot.

Kako nam Zgodbe kažejo novo pot? • začnimo v svetlobi Božjega usmiljenja: Bog je usmiljeni oče, ki nam vedno odpušča ... le zaupati moramo vanj in spoznali bomo, kako dober je ...on vedno spoštuje človeka in njegovo svobodo ... a človek se mora tudi zavedati svoje odgovornosti za dobro in slabo ... največ lahko naredi z molitvijo, s pravo molitvijo, ki ni samo dobivanje, ampak tudi izgubljanje ... • zgodbe nas v nadaljevanju vabijio, da se ozremo v nebo ... iščimo pa zvezde, ki jih nosimo v svoji notranjosti, Boga, ki živi med nami, v naših mestih ... v njegovem načrtu so vtkane tudi vse naše napake ... odkrivajmo ga, spoznavajmo in se zaradi tega, kar izvemo - tudi spremenimo - če ne gre drugače, se povzpnimo na drevo, za nekaj minut - in začrtajmo smeri svojih poti tako, kakor jih želi Bog ... • beseda je najdragocenejši dar, ki nam ga je zaupal Bog ... je most, ki najbolje poveže duše ... kako, kaj, kdaj  govorimo, ... ali raje molčimo, sodimo, ... znamo poslušati, ... kako govorijo naša dejanja ... nimamo pravice obsojati ... sejati je treba, vreči seme in verjeti, da bo nekaj lepega zraslo ... to drugo prepustimo Bogu ... in ne zakopljimo talentov, ki bi jih lahko uporabili za dobro sebe in drugih ... učimo se pri sveči ... kdor postaja drugim svetloba, se mu svetloba podvoji ... kdor misli sam nase, kmalu ostane sam ... življenje nam je podarjeno, mi pa se moramo odločiti, kaj bomo naredili iz njega ... pa še nekaj je: Bog nas postavlja v življenja drugih, da drug drugega podpiramo, drugim pomagamo ... • veste, kakšna je razlika med Svetim pismom in mobilnim telefonom? ... • brali smo že zgodbe o obsojanju drugih ... v naslednjem poglavju se postavijo pred nas naše napake in ob njih spoznanje, da smo večkrat slepi zanje ... "glavne" osebe so tisti, ki obrekujejo, se hvalijo, si želijo slave, se razkazujejo ... nastopi tudi hudič, ... • kaj lahko zgodbe povedo o ljubezni? ... da se podvoji, če jo podarimo ... ne moremo misliti samo nase ... samo na darila, biti samo potrošniki, brez srca, samo za trebuh in užitke ... tudi samo razum ni dovolj, tudi tehnika ne ... potrebna so tudi čustva, nežnosti ... • odkrijemo, da moramo Boga iskati v mirnih trenutkih, da bo lahko z nami v  težavnih ... takrat je molitev naš rešilni jopič ... kako je ljubezen povezana z dobrotljivostjo? ... krščanska ljubezen je hoja za Kristusom - pri njem se učimo, kako postati dobri in krepostni ...z Bogom se srečujemo po človeku ... in če ljubezen, ki smo jo prejeli po Kristusu prenesemo na druge ... potem vidimo bogastvo, ki ga ima ljubljena oseba ... če pomagamo človeku, mu približamo Boga in še zanesljiv recept za srečo: Najsrečnejši je tisti, ki osrečuje druge.

Zgodbe kazejo novo pot 3D

iz vsebine

DOBRO SE SPOVEJ
Neko dekle je nesrečno zabredlo v grehe, ki se jih ljudje najbolj sramujemo spovedati.
Postajala je žalostna in nemirna. Minilo je več mesecev, toda nobena njenih prijateljic ni zmogla zvedeti vzroka njene žalosti. Kmalu zatem je umrla njena najboljša prijateljica, ki je bila zelo verna in poštena. Nekaj dni po pogrebu je tisto nesrečno dekle v spanju zaslišala, da jo nekdo kliče po imenu in spoznala je glas pokojne prijateljice. Glas je ponavljal: “Dobro se spovej ... O, ko bi vedela, kako dober je Jezus!” Ta glas je sprejela kot sporočilo z neba.
Opogumila se je in se spovedala tudi tistega greha, zaradi katerega je že toliko pretrpela.
Ko je to storila, se je počutila tako olajšano, da je o svoji sreči vsem govorila. Ponavljala je: »Poskusite tudi vi in videli boste, kako dober je Jezus! Poskusite in videli boste, kako dober je Jezus!«

RAD BI BIL TVOJ TELEFON
Ker me potem ne bi nikoli izpustil iz rok.
Ker bi se nasmejal vsakič, ko bi me pogledal.
Ker bi me povsod nosil s seboj.
Ker bi vedno skrbel, da ne padem na tla.
Ker bi redno preverjal, ali
imam zadosti energije.
Ker bi bil prva stvar, ki jo pogledaš, ko zjutraj
odpreš oči, in zadnja, ko greš spat.

ZAKAJ SEM TAKO REVEN?
Učenec je vprašal učitelja:
Zakaj sem tako reven?
Učitelj: Nisi se naučil dajati.
Revež: Kako bi lahko dajal, ko pa nimam nič?
Učitelj: Imaš toliko stvari:
Obraz, s katerim lahko podariš nasmeh.
Usta, s katerimi moreš pokloniti
modrost in tolažbo drugim,
Srce, ko ga lahko odpreš za druge.
Oči, s katerimi lahko opaziš dobro v drugih.
Ti nikakor nisi reven!

zgodbe prebira in ob njih razmišlja: Marko Čuk


20 let zgodb za duso4

Phil Bosmans bralca s svojim razmišljanjem neposredno nagovarja: v svojih trditvah je prepričljiv, pogosto tudi duhovit. Govori iz izkušnje, iz zgodb resničnih ljudi, ki so v življenju šli skozi preizkušnje in ... radosti, doživljali nemoč in ... moč ... Iz besed odseva hrepenenje po varnosti in sreči, ... na določene življenjske izkušnje odgovarja odkrito, velikokrat pa jih ovije z duhovitostjo ...  Bosmansova besedila so vedno kratka in enostavna, stvari se vselej loti s prave strani ... je izjemen pripovedovalec, njegova beseda seže do srca ....

»Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce«: za to knjigo izbrana in prirejena besedila so vedno nove melodije človeškega srca, življenjsko nujno potrebni vitamini. Naj vam postanejo spremljevalec za vsak dan v letu, spodbuda za srčnost: »Sreče ne moreš kupiti. Samo Ljubezen je zastonjska.«

365 vitaminov za srce je darilo za vsak dan v letu.

 

    Phil Bosmans
    ŽIVI VSAK DAN
    365 vitaminov za srce
    20 x 25 cm, trda vezava, barvne fotografije 224
    cena: 24,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča:

Zivi vsak dan 3D

 Sreča te obišče kot čudovit občutek,
ko pozabiš nase, da bi živel za druge.
Sreče ne moreš kupiti za noben denar tega sveta.
Sreča je kot odmev, ki odgovori samo takrat,
ko se sam razdajaš.
Darovati se pomeni ljubiti.

Phil Bosmans v preprostih podobah mojstrsko izrazi bistvo, ki nam seže do srca.

365 vitaminov za srce je darilo za vsak dan v letu.

Marko Čuk

Mašna knjiga za otroke – razlaga maše za otroke

Če česa ne razumemo, je to kaj hitro lahko odveč in prav pošteno dolgočasno. Se strinjamo? Da se otrokom in vnukom to ne bi dogajalo pri maši, ampak bi jo lahko bolje razumeli in globlje doživljali, nam pisec naproti pošilja prijaznega župnika Mirana. Ta z veliko mero potrpežljivosti in jasnosti, korak za korakom razloži, kje imajo mašni deli svoje mesto in zakaj prav tam, kaj pomenijo določeni simboli ter opravila in kaj izrečene besede naučenih obrazcev. In to opravi na način, da z zanimanjem prisluhnejo tudi starejši! Tukaj sta še Špelca in Zala, ki poskrbita, da je vse skupaj še bolj stvarno in zanimivo. “Dolgčas pri maši? – Mašna knjiga za otroke” ni suhoparni priročnik z razlago reda svete maše, ampak čudovita ura verouka, ki je zdaj lahko vedno pri roki.

Dolgcas pri masi 3D

iz vsebine

»Nedelja je, gremo k maši!« reče oči. »Spet ta maša,« zatarna Špelca. »Tam je dolgčas.« »Tako rada si šla k prvemu svetemu obhajilu, kako lahko rečeš, da je maša dolgčas?« vpraša mamica.

Se tudi pri tebi doma pogosto dogaja tako? Potem ti bo morda ta knjižica pomagala, da bo maša manj dolgočasna. Dolgočasne so nam ponavadi tiste stvari, ki jih ne razumemo, ali pa tiste, ki jih samo gledamo. Ko boš mašo razumela in pri njej sodelovala, bo postala zelo zanimiva.

»Danes bo pa maša čisto drugačna,« jo na vrhu stopnic pred cerkvijo pozdravi Zala. »Menda bo župnik razlagal otrokom, kaj dela pri maši.« »No, niti nama to ne bo škodilo,« rečeta mamica in oči, ki zasopla prideta za Špelco. Skupaj vstopijo v cerkev. Pojdimo z njimi še mi!

»Dragi prijatelji in posebej dragi otroci, dobro jutro! Veseli me, da ste kljub počitnicam in dopustu pri maši. Bog ni nikoli na dopustu, vedno je tu za nas. In tudi mi vedno, tudi med dopustom, potrebujemo Boga. Danes bo maša nekoliko drugačna: kakor sem napovedal, bo pridiga krajša, nekaj več pa bom povedal za otroke, kaj se pri maši sploh dogaja. Morda bom kdaj drugič nekaj podobnega naredil še za odrasle.« ... »Z znamenjem križa začenjamo molitve, tudi mašno molitev. Saj maša je v bistvu molitev, prav posebna molitev. In potem smo se na prav poseben način pozdravili, na svetopisemski način. Nisem rekel samo 'dobro jutro', ampak sem želel z besedami 'Gospod z vami' reči, da se vsi spomnimo, da je Gospod z nami, da smo zbrani v njegovem imenu. Ob tem se lahko spomnite, da je na podoben način angel pozdravil Marijo, ko ji je prišel povedat, da bo dobila dojenčka Jezusa. Spomnite pa se lahko tudi na to, da je Jezus dejal, da tam, kjer se zbereta vsaj dva z mislijo nanj – rekel je 'v mojem imenu' – da je tam navzoč tudi on. Zato ste mi vi odgovorili 'in s tvojim duhom', kar pomeni, da smo povezani v Božjem duhu, ki bo prek mene spremenil kruh in vino v Jezusa.«

 »Ali je bila maša predolga?« vpraša župnik Miran. »Ne, ful je bila zanimiva,« se oglasi Aljoša, vsi v cerkvi pa se zasmejejo. Potem župnik Miran še pove, kdaj bodo maše med tednom in katerih umrlih se bomo pri njih spominjali in zanje molili, pa da v sredo odpade verouk (hura! se veseli Špelca), ker mora na škofijo. Pove tudi, da je zadaj verski tisk, nova Družina in novo Ognjišče in nova Mavrica. Ja, pa tudi nova revija Rad te imam – Zala je rekla, da je to za zaljubljene, se pravi, da ona, Špelca, tega že ne bo kupila. Bo pa pri Zali pogledala notri.
»No, zdaj pa naj nas vse spremlja še blagoslov. Kaj je pravzaprav blagoslov? Izhaja iz stare besede naših prednikov za besedo – slovo. Kdo je blag, pa vemo, ali ne? Torej z blagoslovom izrekamo blago, dobro besedo. Kogar  blagoslavljamo, mu z besedami želimo vse dobro od Boga. No, zdaj pa spet ponovimo tisti svetopisemski pozdrav:«
Gospod z vami. In s tvojim duhom.

pripravlja Marko ČUK

Predhodnica zbirke Zgodbe za dušo - trideset zgodb v prenovljeni izdaji

Bil je čas, ko so vso modrost razlagali in posredovali v čisto razumskih kategorijah. Prizadevali so si, da bi svetopisemske prilike predstavljali kot pripomoček za boljše razumevanje življenjskih skrivnosti. Danes se zdi, da smo ponovno odkrili vrednost ‘govorjenja v prilikah’, kakor je govoril Kristus. Največji učitelj na svetu je gotovo imel utemeljen razlog za to, da je učil v prilikah in uporabljal preproste, vsakdanje stvari, ko je razlagal večne resnice.
Prilike, basni, alegorije, celo pravljice so vedno zelo priljubljene, posebno med mladimi poslušalci.
Prilike imajo daleč večjo izrazno moč kot običajen govor ali razumski dokazi s skrbno izbranimi besedami. Vsak, kdor ima duha, odprtega za simbole in prispodobe, bo v priliki našel več ‘resnice’ kot v učeni doktorski disertaciji! Ne pozabimo, da je ‘znanje’ eno in ‘resnica’ nekaj popolnoma drugega. Prvo ima opraviti s kopičenjem dejstev, druga z modrostjo.
Prilike imajo tudi moč, da vzbudijo ‘človekovo vest’ in dvignejo ljudi iz njihovega stanja otopelosti ali zadovoljstva. Prilike izostrijo ‘intuitivno’ oko duha, ki je v današnjih časih – da uporabim pesniški izraz – ‘pomazano z blatom’ pretirane logike in razumarstva.
Prilike nam pomagajo stvari videti, ne le razumeti. Z njimi se dotaknemo ‘bistva’ resničnosti, vodijo nas naravnost v ‘srce’ resnice.
Knjigo so pripravili v poklicno-izobraževalnem centru v indijskem mestu Pune, kjer so prilike uporabljali v tečajih za učitelje in študente iz semenišč in zavodov za versko vzgojo in izobraževanje. Takšne prilike so se pokazale kot uspešno sredstvo za spodbujanje aktivnih razprav in izmenjave mnenj.

Zaradi praktičnosti so prilike v knjigi razdeljene v tri skupine:
a) verske vrednote – (verske teme); b) osebne vrednote (psihološka rast, osebnost); c) družbene vrednote – (ozaveščanje, socialne teme).
Vendar večina prilik ne spada samo v eno skupino. Mnoge segajo na vsa tri področja in se zato lahko uporabljajo pri srečanjih, namenjenih na videz povsem drugačnim temam.
Vsaka prilika je vključena v poglavje, ki obsega: a) besedilo prilike; b) sporočila prilike: c) ideje in uporabnost prilike; in d) navedbe svetopisemskih besedil, ki se navezujejo na ideje prilike.
Prvotno so bile vse te prilike pripravljene kot ‘scenarij’ za avdiovizualno montažo, z igralskimi vlogami in mimiko. Toliko v pojasnilo, od kod njihova posebna oblika, slog in potek dogajanja.

    Peter Ribes
    ZGODBE IN PRILIKE
    236 strani, 11,5 x 20,5 cm,
    trda vezava, črnobele ilustracije
    redna cena: 9,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo
    v spletni knjigarni Ognjišča

 ZG in prilike 3D

iz vsebine

VREDNOST PRILIK

Presegajo določeno kulturo
Jeziki se običajno oblikujejo pod vplivom različnih kultur. ‘Jezika’ prilik ne pogojuje nobena določena kultura.
Izvirni jezik prilike se lahko sčasoma spremeni, vendar ostane njeno sporočilo nespremenjeno.
Prilike presegajo kulturne meje. Imajo univerzalno vrednost. Evangeljske prilike, na primer, veljajo vsepovsod.
Način predstavitve ne vpliva na sporočilo prilike, najsi gre za avdiovizualni način, risbo, sliko, skladbo ali katerikoli drug način. Sporočilo prihaja živo in nedotaknjeno, kakorkoli že je prilika predstavljena.

Niso časovno omejene
Prilike so zanimive vedno in za vselej. Dotaknejo se in izzovejo nekaj prvobitnega in bistvenega v človeškem rodu.
Vedno so stare in vedno nove. Spregovorijo nam v globini našega bitja, ne da bi jih oviralo trenutno dogajanje, bodisi na površini našega življenja ali kot posledica plime in oseke dogodkov okoli nas.

Zanje je značilna simbolika
Prilike imajo simbolen značaj.
Niso omejene na besede. Predstavljajo neke vrste ‘ne-verbalno’ komunikacijo.
Prilike se lahko podaja brez besed. Lahko so vsebina igre s kretnjami, dramske igre, slikarskega dela, uglasbene pesmi ali plesa.
Prilike se obračajo na vsakogar – na pismenega ali nepismenega človeka, izobraženca ali neukega, modernega ali starokopitnega človeka. Vendar lažje predajajo svoje skrivnosti ljudem, ki jih ‘kultura’ in ‘civilizacija’ še nista pokvarili.
Prilike govorijo jezik, ki je mnogo bolj neposreden, prodoren in zgovoren kot običajni govor. Medtem ko druge besede ostajajo nejasne, so prilike prosojne.

Delujejo ‘podtalno’
Prilike izzivajo obstoječo družbeno ureditev, družbene strukture in sisteme vrednot. Rušijo naše idole. Razkrinkavajo hinavsko samozadovoljstvo našega vsakdanjega življenja, dogovore, s katerimi razumsko opravičujemo svoje družbene namere, mehanizme, s katerimi poskušamo zaščititi svoj razvajeni jaz.
Odpirajo nam oči za mnoga popačenja naše ‘družbene ureditve’, ki jih povzročajo nepravičnost, zatiranje in izkoriščanje na eni strani ter očitno pomanjkanje socialne skrbi in zavzetosti na drugi strani.

Izzivajo
Prilike spodbadajo in spodbujajo, izzivajo in bičajo, budijo in razgibavajo.
Poslušalce prisilijo, da se odzivajo, na novo razlagajo in ocenjujejo naše obnašanje, razmišljanje in vzorce čustvovanja.
Silijo nas v preoblikovanje in v prenovo.
Zganejo nas iz samoprevare in pomanjkanja pravega cilja.

So nekakšen "resonančni pokrov"
Prilike zrcalijo življenje in primorajo poslušalce k boljšemu razumevanju svojega življenja, ko ga povežejo z zgodbami. S pomočjo teh zgodb vidijo sebe takšne, kakršni so, in ne takšni, za kakršne se izdajajo.
Prilike so nekakšni resonančni pokrovi, ki notranji drži pomagajo priti na površje in odkriti tisto videnje resničnosti, ki oblikuje ali naj bi oblikovalo naše življenje.
Odzivi na zgodbe v prilikah pokažejo, ali se poslušalec skuša iskreno in odločno soočiti z resničnostjo ali jo skuša zakriti z zaveso slepila.

Prerokujejo in razglašajo
‘Razglašajo’, kaj bi moralo biti sprejemljivo in kaj ne.
Prizadevajo si za spreobrnitev srca kot osnovo za vsako korenito spreminjanje človekovega življenja.
Odkrivajo najbolj skrite plasti človeka, v katerem je mogoče najti Boga, ki je ljubezen, in odgovor na vsa človeška nasprotovanja.
Odkrivajo brezmejno Božjo zvestobo tistim, ki si iskreno prizadevajo, spoznati in izpolnjevati njegovo voljo, četudi ne vedo, kaj jim namenja ali kam jih bo vodila.

 

ENA ZA POKUŠINO:

Karavana
ZG in prilike foto1Karavana je potovala po suhi, peščeni in mestoma kamniti puščavi. Člani karavane so zaupali vodniku in sprejemali njegove odločitve. Posebej jim je ugajalo, ko je zaradi hude dnevne vročine odločil, da bodo potovali samo ponoči in spali podnevi. Neke noči, ko je bilo potovanje še posebej utrudljivo, je vodnik nepričakovano zaklical: »Stoj! Za trenutek se bomo ustavili. Kot ste lahko opazili, gremo pravkar čez skalnato pobočje. Svetujem vam, da naberete čim več kamnov in kamenčkov. Če boste z njimi napolnili torbe, jih boste lahko nesli s seboj domov.
Dobro, pojdimo torej ponje,« je nadaljeval in plosknil z rokama, »imate samo pet minut časa, potem nadaljujemo.«
Popotniki, ki so se že veselili dolgega počitka in zasluženega spanja, so mislili, da se je njihovemu vodniku zmešalo.
»Pobirati kamne?« so rekli. »Kaj pa bomo počeli s kamni?«
Samo nekaj jih je naredilo tako, kar je predlagal vodnik, in nekaj prgišč manjših kamnov spravilo v torbe.
»Dobro,« je dejal vodnik. »Gremo naprej!«
Ko so po nočnem počitku nadaljevali pot, so bili preutrujeni, da bi govorili, toda želeli so vedeti, kaj je pomenil vodnikov nenavadni ukaz.
Ko se je na obzorju prikazalo sonce, se je karavana spet ustavila in postavili so šotore.
Peščica popotnikov, ki je nabrala kamne, jih je sedaj lahko prvič videla. Osupli od začudenja so zavpili: »Sreča! Spremenili so barvo.
Svetijo se in iskrijo. To so dragoceni kamni in biseri!«
Toda ta navdušeni občutek je kmalu izginil v žalosti in potrtosti: »Ko bi le poslušali vodnikov ukaz in pobrali še več kamenja, kot smo ga.«

Sporočila zgodbe
-„ Zavest, da je življenje potovanje.
„„- Sprejeti težave življenja in trpljenje.
„„- Smisel težav in trpljenja.
„„- Zaupanje v Kristusa kot našega voditelja na življenjski poti.
-„„ Kot romarji moramo na poti podpirati drug drugega.
-„„ Pogum, da gremo skoz življenje v veselju, miru in upanju.

Zamisli in uporabnost zgodbe
-„„ Človekovo življenje lahko primerjamo potovanju skozi puščavo.
-„„ Življenje je potovanje v Božje kraljestvo.
-„„ Kje je to kraljestvo? Kdaj bomo prispeli tja?
- Ni pomembno. Dovolj je, če vemo, da bomo nekega dne gotovo prispeli tja.
-„„ Vera in zaupanje nas podpirata.
-„„ Iti moramo naprej, ne obstati. Ne moremo se ustaviti, kjerkoli bi se radi.
-„„ Ne hodimo sami, ampak kot skupina. Drug drugega vodimo, drug na drugega se opiramo.
-„„ Naš voditelj je Kristus. Stopil je v našo zgodovino, da bi nas vodil.
„„- On pozna cilj. Potrebno je samo iti za njim.
-„„ Kristus kot človek deli z nami naše človeške skrbi, razočaranje in negotovosti.
„„- Kristus je temelj naše vere in sidro našega upanja.
-„„ Cerkev je potujoče ljudstvo, ki hodi za Kristusom kot voditeljem in Gospodom.
-„„ V imenu Jezusa moramo sprejeti in premagati vse, kar nas ovira na naši poti.
-„„ Kristus nam govori, naj vzamemo križ in hodimo za njim. Se pritožujemo, da imamo dovolj svojih križev?
-„„ Ne zahtevajmo očitnega pomena trpljenja, potrebno pa je, da smo pokorni našemu vodniku ter polnimo svoje torbe s križi.
-„„ Nekoč bomo razumeli pomen križev, trpljenja in žalosti.
-„„ Vse bo spremenjeno. Križi se bodo spremenili v sijoče veselje. Obžalovali bomo, da jih nismo še več sprejeli.
-„„ Če sejemo v bolečini, bomo želi v veselju.
-„„ Smrt in vstajenje sta lice in naličje enega samega kovanca. Slava vstajenja je nemogoča brez sramote križanja.
-„„ Bog utrjuje naše upanje, ko ga občasno vidimo spremenjenega v slavi.
-„„ Globlji pomen trpljenja: tisti, ki ga odkrijejo, žrtvujejo vse, da ga dosežejo.

Novozavezna besedila, ki se nanašajo na sporočila prilike

„„ Mt 2,13-14 - Beg v Egipt (potovanje).
„„ Mt 2,19-23 - Vrnitev iz Egipta (potovanje)
„„ Mt 5,10-12 - Veselite se, ko vas preganjajo.
„„ Mt 13,4-46 - Skriti zaklad. Dragoceni biser.
„„ Mt 16,21-27 - Kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil.
„„ Mt 17,1-5 - Spremenjenje na gori.
„„ Mr 9,30-31 - Učenci ne morejo razumeti nauka o križu.
„„ Mr 10,32-34 - Jezus razlaga nauk o križu.
„„ Mr 8,31-33 - Peter brani Jezusu, da bi trpel.
„„ Lk 2,1-20 - Jezusovo rojstvo v revščini, preziru in bolečini.
„„ Lk 4,1-13 - Jezusove skušnjave. Zavrne bogastvo, čast in moč (oblast).
„„ Lk 5,1-10 - »Na tvojo besedo, Gospod, bom vrgel mreže.«
„„ Lk 12,13-21 - Prilika o nespametnem bogatinu.
„„ Lk 12,32-34 - Zaklad v nebesih.
„„ Lk 24,13-35 - Emavs: »Mar ni bilo potrebno ...«.
„„ Jn 3,14-16 - Nikodem: »Sin človekov mora biti povzdignjen.«
„„ Jn 12,27-33 - Trpljenje vodi v slavo.
„„ Jn 16,19-22 - Bolečine in veselje ob porodu.
„„ Apd 5,27-41 - Učenci so bili veseli, da so morali trpeti zaradi Jezusa.
„„ Gal 6,14 - Hvalim se s križem Gospoda Jezusa Kristusa.
„„ Rim 8,16-18 - Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati ...
„„ 2 Kor 4,10-17 - Sedanje stiske pripravljajo bogastvo slave.
„„ 1 Pt 4,12-13 -  Če ste soudeleženi pri Kristusovem trpljenju ....

pripravlja Marko Čuk

Kako biti usmiljen v današnjem času, če ne dovolimo, da bi začutili usmiljenje tudi mi sami, če usmiljenja sploh ne poznamo?

O usmiljenju ne moremo razmišljati ali govoriti, ne da bi v to vključili tudi zakrament svete spovedi, ki ga lahko imenujemo tudi zakrament Božjega usmiljenja. Logika tega sveta nas je oddaljila od prave vsebine Božjega usmiljenja, zato je ta knjižica napisana v obliki pogovora s p. Andražem Arkom in vabi bralce, da bi odkrili nove razsežnosti Božjega usmiljenja, svete spovedi ... in tako prepoznali Božjo logiko, ter se po njej ravnali tudi v vsakdanjem življenju.

Knjiga V šoli usmiljenja nas spodbuja, da bi opustili določene napačne vzorce in predstave o zakramentu svete spovedi, ki smo si jih morda ustvarili skozi leta in desetletja, ter se odpravili v šolo. Ker živimo v času, ko se od nas zahteva vseživljenjsko izobraževanje in odprtost za pridobivanje znanja, je ta knjiga namenjena tako najstnikom, ki šele začenjajo bolj zavestno razvijati svoj odnos do zakramenta svete spovedi kot tudi starejšim. Razmišljanje p. Andraža bo gotovo vzbudilo kakšen nov vidik v spoznavanju in v razumevanje zakramenta svete spovedi, morda se nam bo posvetilo ... Pogovori so bili pripravljeni in objavljeni v rubriki V šoli usmiljenja v reviji Ognjišče v letu 2016.

    V soli usmiljenja 3D

    Andraž Arko – Matej Erjavec

    V ŠOLI USMILJENJA

    108 strani, 11,5 x 20 cm, črnobele risbe, mehka vezava

    cena 6,90 €
    Prelistajte:
    * * *
    Naročite knjigo v spletni knjigarni Ognjišča

»Na usmiljenje pozabimo zaradi samoljubja. V svetu se to kaže v iskanju zgolj lastnih interesov, ugodij in časti, združenih v željo po kopičenju bogastva, v življenju kristjanov pa se kaže v hinavščini in posvetnosti. Dejanja
samoljubja so tako številna, da jih pogosto niti ne prepoznamo več kot skrajnosti ali kot grehe. Zato je nujno priznati, da smo grešniki." (papež Frančišek)

 

P. Andraž, kakšna je bila vaša osebna izkušnja leta usmiljenja?

Najprej to, da sem si - predvsem v srcu - uspel bolj poglobljeno ozavestiti, da je Bog usmiljen z nami, torej tudi z mano. To je seveda vodilo predvsem k temu, da moram postati bolj usmiljen tudi do samega sebe. Ne glede na to, da sem duhovnik, redovnik, sem slednjič samo Andraž. Andraž, z vsemi svojimi slabostmi, pomanjkljivostmi, šibkostjo, omejitvami, grešnostjo. Da nisem noben Superman in mi to tudi ni treba biti, da tega tudi Bog ne pričakuje. Da sem človek, ki moram znotraj danih možnosti in s talenti, s katerimi me je Bog obdaril, narediti največ, kar se da, in delovati v svojem realnem dometu vključno z vsemi omejitvami, šibkostmi in grešnostjo.
Pozitiven vidik tega leta vidim v tem, da lahko živim svoje življenje v radosti, veselju, in to je verjetno posledica zavedanja usmiljenja, ki ga ima Bog do mene. Bolj ko se zavedam in poskušam živeti usmiljenje do samega sebe, bolj se mi zdi, da lahko to odmeva tudi v odnosih z drugimi. Koliko sem pri tem res uspešen, pa vprašajte druge, predvsem moje sobrate.

Pravilno razumevanje zakramenta spovedi je: da pridem k Bogu in mu priznam, da mi je žal, da sem se oddaljil, da sem ga zatajil, da sem ga kje polomil ... S tem izrazim, da želim z Njim še naprej sodelovati pri njegovem načrtu, biti bliže Njemu in sebi. A ta korak vedno vključuje mojo ponižnost in krotkost – tako v odnosu do Boga kot tudi do bližnjega.

V kakšnem odnosu sem jaz z Bogom? Če verjamem, da je Bog dober, in verjamem, da me ima rad, je jasno, da mi želi dobro. Pa dojemam Boga na ta način? Eno od sporočil leta usmiljenja je gotovo tudi to, da Bog ni sadist, ki bi se izživljal nad mano, me teroriziral in mi kot diktator prepovedoval to in ono. Nasprotno – Bog me ima rad in mi želi dobro!

Če svoje doživljanje, razmišljanje, posnetke ... objavljam na spletu, na blogih, Facebooku, je to prej stvar iskanja lastne potrditve in neke vrste razkazovanje. Pri spovedi gre za nekaj drugega – za potrebo po osebnem stiku. S tega vidika lahko rečemo, da imajo nekateri raje spoved z odprto mrežo v spovednici ali celo v kabinetu – iz oči v oči, saj jim to omogoča bolj oseben vstop v zakrament in spoved zanje dobi bolj oseben značaj.

V veliko pomoč pri procesu odpuščanja nam je lahko tudi knjiga kanadskega duhovnika Jeana Monbourquetta Kako odpustiti, ki je izšla pri Ognjišču/Slomškovi založbi, saj ponuja tudi možnost konkretnih vaj in dejanj odpuščanja.

pripravlja Marko Čuk

Družbeni nauk katoliške Cerkve
DOCAT je poljudna predstavitev socialnega in družbenega nauka katoliške Cerkve. Razdeljen je na 12 poglavij, ki obravnavajo vsa najpomembnejša področja družbe kot celote. Pri njegovem nastanku so poleg strokovnjakov sodelovali mladi z vsega sveta s fotografijami, vprašanji in pobudami. Družbeni nauk imenuje to ‘participacija’: soudeležba. In prav zaradi tega DOCAT posebej nagovarja mlade in jih usmerja, da delujejo po načelih resnice, pravičnosti in ljubezni. V DOCAT-u predstavljeni družbeni nauk ne prihaja od tega ali onega papeža niti od tega ali onega učenjaka, prihaja, kot pravi papež Frančišek, iz srca evangelija, prihaja od Jezusa samega. Saj je Jezus Božji družbeni nauk.

Docat 3D

Če vas zdaj vse vabim, da družbeni nauk Cerkve dobro spoznate, ne sanjam samo o skupinah, ki sedijo pod drevesi in o njem razpravljajo. To je seveda dobro! Delajte to! A moje sanje so večje: želim si milijon mladih kristjanov, ja, najbolje eno celo generacijo, ki bodo za svoje sodobnike »družbeni nauk na dveh nogah«. Kaj drugega ne bo spremenilo sveta kot ljudje, ki so se z Jezusom zanj zastavili, ki bodo šli z njim na obrobja in v sredino umazanije. Pojdite tudi v politiko in se borite za pravičnost in za človeško dostojanstvo prav za najbolj revne. Vsi vi ste Cerkev. Poskrbite, da se bo ta Cerkev preobražala, da bo živa, da se bo pustila izzvati kriku brezpravnih, rotenju trpečih v stiskah in tistim, za katere nihče ne skrbi. Spustite se v gibanje. Če boste mnogi skupaj delali, potem bo na svetu bolje in ljudje bodo čutili, da po vas deluje Božji Duh. In morda boste potem vi kot bakle, ki bodo tem ljudem osvetlile pot k Bogu. S tem vam izročam to sijajno knjižico, da bi v vas zanetila ogenj. Vsak dan molim za vas. Molite tudi vi zame! (papež Frančišek)

O knjigi smo pisali v  Ognjišču, še preden je izšla. Marjetka Pezdir Kofol jo je predstavljala v oktobrski in novembrski številki letnika 2017 (rubrika Youcat) - in tudi v letošnjem letu bo Docat naš sopotnik.
Da bomo lažje razumeli, kaj družbeni nauk Cerkve je, ali je to kaj oprijemljivega, ali morda le eno novo cerkveno sporočilo, okrožnica ... ali je koristen samo za mlade, kako ga uporabiti v mladinskih skupinah,... si preberite v dveh člankih iz Ognjišča:

Docat - navodila za uporabo vere

Uporabi DOCAT pri verouku, v birmanski ali mladinski skupini

Docat foto0

iz vsebine

Kaj pomeni Bog za naše delovanje?
Če je Bog začetnik vsega kozmosa, potem je On tudi merilo vsega, kar naj bo. Vse delovanje naj bi bilo umerjeno po njem in njegovem načrtu. V njem moremo spoznati, kaj je dobro delovanje. Na kratko rečeno: Bog je napisal DNA našega življenja. Kar Bog za nas in z nami želi, je norma in pravilo dobrega in pravičnega življenja. Kristjani delujejo solidarno, ker je Bog že prej z njimi ljubeče deloval.

Kako prav uporabljam medije?
Medije smiselno uporabljati je izziv za vsakega posameznika. Že pri klasičnih družbenih občilih (časopis, radio, televizija) se je treba odločiti, s čem se ukvarjati. Golo pasivno konzumiranje pogosto pušča za seboj »zasvojenca«, ki se počuti žalostnega in duševno praznega. Pri tem imajo starši, učitelji ali voditelji mladih posebno odgovornost: otrokom in mladini morajo biti s svojo obvladano uporabo medijev zgled in z mediji poznavalsko tako ravnati, da se bogatijo. Pri digitalnih medijih prihaja v ospredje še nov nivo odgovornosti: posebej pri družbenih omrežjih nisi več le pasivni prejemnik, ki sprejema, kar so drugi proizvedli, tiskali ali poslali. Vsak se lahko kadarkoli prične udejstvovati kot producent, lahko kaj všečka, komentira ali sam postavi na e-pošto, blogovski zapis, video ali fotografijo. S tem ima vsakdo primerljivo odgovornost kot vsak drug medijski producent.Docat foto1

Koliko svobode potrebuje človek?
Svoboda je temeljna vrednota. Biti svoboden in svobodno delovati je prapravica človeka. Le kjer svobodno odločam, nosim tudi polno odgovornost za svoje delovanje. Samo svoboden človek se lahko v ljubezni obrne k Bogu in mu odgovori. Samo v svobodi lahko ljudje oblikujejo družbeno in osebno življenje. Svoboda ljudi je vedno znova omejena s političnimi, družbenimi, finančnimi, pravnimi ali tudi kulturnimi okoliščinami. Velika nepravičnost je človeku vzeti svobodo ali mu jo nepravično omejiti; to prizadene njegovo dostojanstvo in ga ovira pri razvoju njegove osebe.

Zakaj Cerkev v celoti odklanja umetno prekinitev nosečnosti?
Vsak človek ima od spočetja naprej absolutne pravice in nedotakljivo osebno dostojanstvo. Zaradi tega je vsak umor embria moralno zavržno dejanje – ne glede, v kakšnih okoliščinah je bil otrok spočet, v kateri koli razvojni fazi se ta novi človek nahaja ali v kakršnem koli bolezenskem stanju se rodi. Embrio se ne razvije v človeka, marveč se razvija kot človek. Zatorej je hoteni splav v vsakem primeru nameren umor nedolžnega človeka. Dokler kristjani ne naredijo vsega, da bi stali ob strani ženam v konfliktnih situacijah in jim odločitev za njihovega otroka olajšali, deluje njihovo prizadevanje proti hotenemu splavu in kritični zakonodaji malo kredibilno. Materina pravica do svobode ne sme biti nikoli izigrana proti otrokovi pravici do življenja.Docat foto2

Katera načela obstajajo v katoliškem družbenem nauku?
Katoliški družbeni nauk pozna štiri načela:
načelo skupnega dobrega
načelo dostojanstva osebe (osebnost)
načelo solidarnosti
načelo subsidiarnosti
S temi štirimi načeli je mogoče zajeti celotno resničnost ljudi in jo v resnici pravično urediti. Zakaj ti principi veljajo? Najprej veljajo, ker so razumni. In drugič zato, ker izhajajo iz s pametjo razsvetljene krščanske vere. Kdor veruje, želi slediti Božjim zapovedim, še posebej → Glavni zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega. Kristjani se soočajo z vsakovrstnimi družbenimi problemi. Ne glede, ali gre za odnose med posamezniki, skupinami ali ljudstvi – v vseh primerih je mogoče s pomočjo štirih načel katoliškega družbenega nauka prepoznati, kaj je človeka vredno, kaj socialno in kaj pravično.

Katere vrednote so pomembne v družbenem nauku?
Tri vrednote so temeljne: resnica, svoboda, pravičnost. Vendar da človeško skupno življenje resnično uspe, potrebuje še ljubezen in usmiljenje. Tako pravi Tomaž Akvinski: »Pravičnost brez usmiljenja je okrutnost; usmiljenje brez pravičnosti pa je mati razkroja« (O Evangeliju po Mateju 5,2).Docat foto4

Kaj pomeni svoboda?
Biti svoboden – to dviguje človeka nad živali in ga v nekem pomenu naredi Bogu podobnega. Samo svoboden človek lahko prevzame odgovornost. Da je človek osebno svoboden, ga naredi enkratnega. V mejah možnosti naj bi bil vsak svoboden pri izbiri poklica in poklicanosti; ljudje lahko odidejo ali ostanejo, izberejo to ali ono pustijo. Ena izmed prapravic ljudi je, da brez utemeljenega razloga niso prikrajšani v naslednjih svobodah: ljudje morajo imeti svobodo izraziti svoje lastne verske, politične in kulturne predstave. Treba je imeti možnost svobodno izraziti svoje mnenje. Da se to lahko uresniči, je treba imeti pravni red, ki ljudem to svobodo zagotavlja in obvaruje pred stremljenjem drugih po svobodi. Tudi usmerjenost v skupno dobro lastnega teženja po svobodi mora biti vodeno s pravnimi okviri, s katerimi se lahko omeji tudi kakšno uničujoče stremljenje po svobodi.

Kaj je posebnega na družini?
Brezpogojno sem ljubljen – to je nenadomestljivo izkustvo, ki ga ljudje dobimo v dobri družini. Različne generacije živijo skupaj in doživljajo naklonjenost, solidarnost, dostojanstvo, nesebično zastavljanje sebe, pomoč in pravičnost. Vsak družinski član je od drugih priznan v svojem dostojanstvu, sprejet in spoštovan, ne da bi za to moral kaj storiti. Vsaka in vsak je ljubljen, tak, kakršen je. Posamezne osebe niso material za nekaj, marveč imajo smisel v sebi. Zato obstaja v družini življenjska kultura, kjer je vse ostalo samo po sebi razumljivo. Danes gre pogosto predvsem za to, kaj kdo zmore ali kaj (npr. denar) doprinese. Pogosto izstopa osredotočenost na materialno. To je mentaliteta, ki družine izziva in pogosto celo uniči.

Kaj naredi družina za posameznega človeka?
Doživeti družino je za posameznega človeka izjemno pomembno. V družini prvič doživi skupnost ljudi, ki mu po naravi prihajajo dobrohotno naproti in ga brez vsakega pridržka ljubijo ter priznavajo. V takšnem pozitivnem ozračju more vsak družinski član razvijati svoje sposobnosti in se pripraviti na soočenje z vsem, kar ga bo v življenju doletelo, ter si nabrati dovolj moči za to. Prav to želi vzgoja, ki sloni na krščanski podobi človeka. Posamezne osebe v družini sočasno doživijo, kaj pomeni prevzeti odgovornost, kajti družinski član ne more preprosto živeti le zase. Iz vsake vloge, pa naj bo starševska, starih staršev ali otrok, izhajajo vedno tudi obveznosti do drugih družinskih članov.Docat foto3

Sodi k zakonu tudi želja po otrocih?
Osnovno da. Kot zakon sodi k družini, tako sodi družina k zakonu. Oboje je usmerjeno eno na drugo. Poenostavljeno bi lahko rekli: »Nobene družine brez zakona in nobenega zakona brez družine.« Zakon je naravnan na družino, to pomeni, da je naravnan na spočetje, vzgojo otrok in življenje z njimi. Pari, ki se želijo poročiti, ne smejo zatorej od začetka zakona izključevati skupnih otrok. »Sta pripravljena sprejeti otroke, ki vama jih želi podariti Bog, in jih v duhu Kristusa in Cerkve vzgajati? « Na to vprašanje, ki ga postavi duhovnik, morata mladoporočenca pri poroki pritrdilno odgovoriti, šele nato moreta med seboj skleniti zakon.

Kakšen odnos obstaja med delom in poklicnim uspehom ter pravim ciljem človeškega življenja?
Delo spada k življenju, a ni življenje človeka. Obstaja bistvena razlika. Danes je zlasti v visoko razvitih deželah mnogo ljudi, za katere je videti, da živijo samo za svoje delo. Delo je zanje kot nekakšna zasvojenost, zato jih imenujejo deloholiki. Jezus je svaril pred tem, da bi postali v tem pomenu sužnji dela. Cilj človekovega življenja ni kopičenje denarja ali prizadevanjeza čast, marveč doseči večno življenje pri Bogu po molitvi, bogoslužju in dejavni ljubezni do bližnjega. Kolikor je človekovo delo podvrženo temu cilju, sodi h krščanskemu življenju. Kjer pa delo postane samo svoj cilj in zatemni dejanski cilj našega človeškega obstajanja, se pokaže njegova napačna vloga. Vendar morajo
nekateri ljudje opravljati več poklicev in trdo delati, da zmorejo preživeti svoje družine. Opravljajo služenje družini in to opravljajo v božjem smislu. ...

 pripravlja: Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Beseda ljubezen je ena najlepših pa tudi najbolj varljivih besed. Kolikokrat jo imamo samo na jeziku, kolikokrat se nevede in nehote skriva za njo samoljubje.

(Andrej Gosar)
Četrtek, 26. April 2018

Ognjišče na Facebooku

Na vrh