23. oktober

LETA 1456 UMRL JANEZ KAPISTRAN

23 10 1456 Janez Kapistranredovni prenovitelj in pridigar, SVETNIK (* 1386)

Janeza Kapistrana štejemo med velike može 15. stoletja. Leta 1416 je sprejel redovno obleko sinov sv. Frančiška in si prizadeval za obnovo prvotnega duha frančiškanskega reda. Ko je leta 1453 padel Carigrad in so pričakovali turški napad na Srednjo Evropo, je Janez Kapistran na več državnih zborih pridobival kneze za složen nastop pri obrambi krščanske zemlje. Po notranjem navdihu je vodil krščanske čete v boj in 22. julija 1456 rešil Beograd nevarnega obleganja.

 

LETA 1848 ROJEN MARTIN CILENŠEK

23 10 1848-Martin-CilensekBOTANIK IN POLJUDNOZNANSTVENI PISEC († 1937)

Študiral je prirodoslovje na graški univerzi in poučeval v srednji šoli v Leobnu in gimnaziji na Ptuju. Svoje botanične, geološke in potopisne članke je objavljal v Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu, Kmetijskih in rokodelskih novicah ... Znan je predvsem po priročniku Naše škodljive rastline v podobi in besedi v kateri je opisal človeku škodljive rastline, in tudi stranske učinke zdravilnih rastlin, celo bakterijske bolezni. (»Ako se hočemo izogniti nesreči in škodi, moramo najprej svojega sovražnika spoznati in ga potem tam v živo prijeti, kjer je najbolj občutljiv. Zatorej je vsakemu človeku več ali manj potrebno, da se seznani z rastlinskimi kvarljivkami; kajti le tako jim more priti do živega in jih zatirati s pridom. ne.«) Knjiga nje tudi bogat vir slovenskega rastlinskega imenoslovja (»Slovenskim imenom smo dodali v kazalu tudi latinska in nemška, dobro vedoč, da je to marsikteremu čitatelju na korist. Pod slikami pa smo slovenskemu imenu pridejali še latinsko, zató da ne more nikdo dvomiti, ktero rastlino hočemo zaznamovati s slovenskim imenom.«)

 

LETA 1887 ROJEN RUDOLF GOLOUH

23 10 1887 Rudolf GolouhUREDNIK, NOVINAR, DRAMATIK, prvi slovenski anarhist († 1982)

Koprčan Rudolf Golouh je kot prvi viden slovenski anarhist ustanavljal in urejal v Trstu v italijanščini pisana glasila, ki so širila revolucionarje ideje. Pred prvo svetovno vojno in med njo je sodeloval pri vseh tedanjih slovenskih socialističnih glasilih (Rdeči prapor, Naprej, Zarja). Poleg politične dejavnosti je tudi literarno ustvarjal kot pesnik in dramatik. Najpomembnejša so prav njegova dramska besedila, ki jih je pisal za slovenski delavski oder (‘kolektivna drama’ Kriza, 1927).

 

LETA 1908 USTANOVLJENA SLOVENSKA FILHARMONIJA

23 10 1908-ustanovljena-filharmonijaGlasbena matica je Koncertni orkester ljubljanske Društvene godbe preimenovala v Slovensko filharmonijo. Dotlej je glasbeno življenje v Ljubljani obvladovala Filharmonična družba, ki so jo vodili in usmerjali predstavniki nemškega kulturnega kroga, Slovenska filharmonija pa je zadihala bolj slovensko (izbor, repertoar ...) To je bil poklicni ansambel, ki je bil potreben zaradi slovenske večine v mestu. Že v prvi sezoni je imel skoraj dvesto nastopov. Deloval je do leta 1913, ko so ga zaradi pomanjkanja sredstev razpustili

... več o slovenski filharmoniji preberite v prilogi 12_2008

 

LETA 1921 UMRL JOHN BOYD DUNLOP

23 10 1921-John-Boyd-DunlopŠKOTSKI IZUMITELJ (* 1840)

Do njegovega največjega izuma je prišlo po naključju, ko se je sin, ki se je vozil s triciklom s polnimi kolesi, pritoževal, da ga preveč premetava in trese ... Tako je 31. oktobra 1888 patentiral gumijasto zračnico, ki je bila na kolo pritrjena z usnjenimi trakovi in je blažila tresljaje. Izum je pomagal pri uveljavitvi kolesa, tedaj najbolj uporabljenega prevoznega sredstva, pa tudi motorja in pri hitrejšem razvoju avtomobilizma.

 

LETA 1922 ROJEN JANEZ KOLENC

23 10 1922-Janez-KolencPESNIK, PISATELJ († 2014)

Rojen na Mirni, nekaj časa je bil s starši v Kanadi, po smrti je bil postal sirota. Med šolanjem je bil osem let v Marijanišču v Lj, kjer je začel pisati pesmi. Leta 1942 se je vpisal na slavistiko, vendar ga je zaradi vojne moral prekiniti, po vojni je bil nekaj časa zaprt, se je vrnil domov i n organiziral kulturno delo, leta 1954 je končal študij in kot učitelj deloval v Novem mestu (mentor Stezic). V osemdesetih je pisal v Dolenjske razglede (osem pesniških listov), v devetdesetih pa so pesmi začele izhajati tudi v knjižni obliki (Jesen viharnik, V Deveti deželi, Pogovor z mrtvimi ... Goreča sveča ...). Pisal je tudi prozo za otroke (Kurji Marko ...),novele in črtice (Iskanje v blodnjah ...), satirično kratko prozo (Mikunda in Mikundiči), dramska besedila (Tri). Za svoje delo je prejel Trdinovo nagrado (1992)

 

LETA 1943 UBIT FRANČEK PRELOG

23 10 1943-Francek-Prelog1MLADI PISATELJ, CVET IN UPANJE LUKARIJE (* 1922)

Doma v Zagojičih (fara Sv. Marjeta niže Ptuja), gimnazijo je začel v Mb, prišla je vojna in študij je nadaljeval v Lj ob pomoči strica univ. prof. dr. Janžekoviča. Ta mu je bil drugi oče in mentor, vodil je njegovo duhovno rast. Poleti 1943 je Franček maturira in zatočišče mu je ponudila družina Drobnič v Dobrepolju, kjer naj bi preživel počitnice, da bi nadaljeval študij slavistike. Tam ga je presenetil preobrat leta 1943, skušal se je prebiti do Ljubljane, toda z dobropoljskimi vaškimi stražami se je znašel sredi najhujših bojev na Turjaku. Po predaji so ga vlačili po zaporih in ga v noči na 23. oktober ubili pri Jelendolu ... Franček je že v gimnazijskih letih pisal kratko prozo (Stari Vuk), njegove črtice so bile objavljene po smrti (Lukarija, Veliki sen, Trnovo cvetje, Povest vasi ...), pisal je tudi pesmi ... Rad je imel svoje domače kraje (Lukarijo, Ptuj, Haloze (Brezovec) ali Slovenske gorice), navezan je bil na domačo zemljo, z vinograd, sončno hišo sredi goric ...

 

LETA 1950 UMRL FRANC TERSEGLAV

23 10 1950-Franc-TerseglavPISATELJ IN PREVAJALEC (* 1882)

Ljubljančan Franc Terseglav je bil ena najvidnejših osebnosti katoliškega gibanja na Slovenskem na začetku 20. stoletja in med obema vojnama. Študiral je bogoslovje, a ni postal duhovnik, temveč se je posvetil časnikarstvu, pisateljevanju in prevajanju. Prevedel je tudi izbor besedil velikega angleškega misleca, blaženega Johna Henryja Newmana, ki so leta 1981 izšla v založbi Kartuzija Pleterje z naslovom Premišljevanja in molitve.

 

LETA 1958 NOBELOVA NAGRADA BORISU PASTERNAKU

23 10 1958-Boris-PasternakDoktor Živago je eno najbolj znanih literarnih del iz druge polovice 20. stol.. Roman je bil v Sovjetski zvezi na seznamu prepovedane literature, zato je izšel najprej na Zahodu, in po svetu preveden v osemnajst jezikov. Avtor Boris Pasternak je bilo prisiljen Nobelovo nagrado zavrniti, ker je tako zahtevala oblast dobil eden največjih ruskih lirikov 20. stoletja Boris Pasternak, avtor romana Doktor Živago.

nekaj misli avtorja:

  • Vsi smo postali ljudje le toliko, kolikor smo druge ljubili ali smo jih imeli priložnost ljubiti.
  • Tek dejanj pretehtan je do kraja, / konec je poti neizprosno dan. / Jaz sem sam, vse v farizejstvu vztraja. / Ne, življenje ni sprehod čez plan.
  • V knjigi življenja je odprta tista stran, ki je svetejša ko druge. Kar stoji pisano, se mora spolniti. Bodi. Amen.

 

LETA 1973 UMRL BERNARD AMBROŽIČ

23 10 1973-Bernard-AmbrozicDUHOVNIK, UREDNIK, PASTORALNI DELAVEC (* 1892)

Frančiškan, posvečen leta 1915 v Mb, deloval kot katehet v Kamniku, po študiju na ljubljanski ff je odšel v ZDA, kjer je deloval trideset let in v Lemontu ustanovil slovensko duhovno središče frančiškanov. Leta 1955 pa se je preselil v Avstralijo. Zelo si je prizadeval za beatifikacijo škofa Barage (ustanovil Baragovo zvezo). V ZDA je pisal v izseljenski list Ave Marija, v Avstraliji pa v mesečnik Misli, ki jih je tudi urejal.

 

LETA 1983 UMRL FRANC DOLINAR

23 10 1983 France Dolinarduhovnik, cerkveni zgodovinar, arhivar, PREROK SLOV. DRŽAVE (* 1915)

Rojen v Ljubljani, kjer je hodil v osnovno in kasneje klasično gimnazijo. Ob prepovedi Slovenske ljudske stranke (1929) je protestiral proti kralju, zato so ga izključili iz klasične gimnazije. Študij je nadaljeval v Škofovih zavodih, hkrati je leta 1939 končal tudi študij teologije na TEOF v Ljubljani. Po posvečenju je postal prefekt v Škofijskih zavodih v Šentvidu, vmes pa je do 1943 študiral cerkveno zgodovino in pravo na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Maja leta 1945 se je iz Ljubljane umaknil na Koroško in nato v Rim, kjer je nadaljeval študij zgodovine. Leta 1968 je nastopil službo v tajnem Vatikanskem arhivu, kjer je delal tudi v času, ko so odkrili (Jože Markuža leta 1971) enega od treh ohranjenih izvodov Trubarjeve Cerkovne ordinge (Cerkvenega reda, 1574). Pisal je v Meddobje (glasilo Slovenske kulturne akcije) vrsto zgodovinskih študij, esejev in kritik. Med pomembnimi sta eseja o Grivcu in  Slomšku. Izšle so tudi tri njegove knjige: Slovenska državna misel, Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918 in zbirka esejev, razprav in člankov Slovenska katioliška obzorja (1990). Lea 1980 se je preselil v Gorico, pokopan pa je v Sovodnjah, saj mu totalitarni režim v Sloveniji ni odpustil njegovega odklonilnega stališča do komunizma. Imenujemo ga prerok slovenske države, saj si je tudi po zaslugi njegovega delovanja  ideja slovenske samostojne države začela utirati svojo pot med mlajše slovenske izseljence, vizionarje in zagovornike samostojne slovenske države (dr. Cirila Žebota, Franca Jeze ...).

nekaj njegovih misli:

  • Slovenska zgodovina bi bila manj nesrečna, če bi Slovenci imeli pogum do identitete.
  • V politični strategiji moremo Slovenci imeti samo en cilj, neodvisno slovensko državo. V tem pomenu je samo in zgolj samoslovenska res slovenska politika.
  • Dokler ni samosvoje slovenske države, Slovenci politično žive še vedno v predzgodovini.
  • Očetom, ki so nam v letu 1918 izbojevali svobodo, čeprav ne v polni meri, moramo biti prepričano hvaležni; brez njih dejanja tudi njih sinovi ne bi mogli slovenskega problema bolj globoko in jasno spoznati. Odgovornost za prihodnja pokolenja pa nalaga vsem kritično presojo naše zgodovine.
  • Slovenci imamo svojo magno charto v samodržavno zedinjeni Sloveniji. Naši predhodniki v letu 1848 so jo uvideli z jasnovidnostjo mladih src. Kadarkoli v poznejši zgodovini nismo znali ohraniti primata slovenski državni misli, smo zmerom morali pozneje obžalovati svojo nezvestobo.

 

LETA 2018 UMRL ALOJZ REBULA

21 07 1924 Alojz RebulaPISATELJ, ESEJIST IN PUBLICIST, ADADEMIK, KRŠČANSKI MISLEC (* 1924)

Rojen v Šempolaju pri Trstu. Po gimnaziji je študiral klasične jezika na ljubljanski univerzi, kjer je leta 1949 tudi diplomiral. Na srednjih šolah v Trstu je poučeval latinščino in klasično grščino. Poročen je s pisateljico Zoro Tavčar. Napisal je več romanov, povesti, novel, nekaj dram ... je vsestranski pisec in ga uvrščajo v sam vrh slovenske literature ... Stalno piše dnevnik in nekaj jih je izšlo tudi v knjižni obliki. Je pa tudi prevajalec. Napisal je dve knjigi teoloških razmišljanj ter se še oglaša s svojimi aktualnimi komentarji. Znan je po svojem izvirnem pisateljskem slogu. Zaradi splošne razgledanosti in izobrazbe imajo številni ljudje njegovo pisanje za težko.

Odkar se je približal krščanstvu, svoje vere ni nikoli skrival, ampak je velikokrat predaval katoliškim izobražencem, duhovnikom ter se velikokrat oglašal v verskem tisku. Tudi v času, ko to ni bilo zaželeno. Pri Ognjišču je leta 1985 izšla njegova knjiga petih iger Savlov demon.

več:
F. Bole, prof. Alojz Rebula, Mislim, da bo Sveto pismo ostalo vedno na častni polici slovenskih knjig: Gost meseca, v: Ognjišče 2 (1985) 6-10.
B., Rustja, Alojz Rebula, Kažipot h krščanstvu (...): Gost meseca, v: Ognjišče 7 (2004), 8-12.
M. Erjavec, Alojz Rebula: Moj pogled, v: Ognjišče 7 (2014), 54-56.

nekaj njegovih misli:

  • Kakor si vere človek ne vzame sam, ampak mu jo daje Bog, tako si je tudi ne ohrani sam, ampak mu jo ohranja Bog.
  • Mir srca je zavest, da je tvoja preteklost blagoslovljena, kakršna koli je že bila, če si poklical nad njo božje usmiljenje.
  • Krščanstvo mora mlad človek vdihavati. Iz naše dobrote, iz našega veselja, iz naše vere v vstajenje.
  • Kristjanova sreča je v veri, da je tistemu Nevidnemu ime Ljubezen, kot ga je označil nekdo, ki je slonel na Kristusovih prsih.
  • Skrivnost trpljenja postane v krščanski perspektivi milost. Še več: postane privilegij. Snov, ki se po nadnaravni kemiji spreminja v slavo vstajenja.
  • Najvišje priporočilo slovenske narodne zavesti bo slej ko prej Cerkev, pa naj jo ‘ankete’ umeščajo na lestvici javnega mnenja, kamor hočejo.
  • Križ bo vladal nad človekom do konca. Le da bo za kristjana križ, na katerega se je dal pribiti njegov Učenik; ta bo posvečen, osmišljen, še več, odrešenjski križ.
  • Vera je tem globlja, čim manj je fanatična. Tem močnejša, čim strpnejša je. Tem pristnejša, čim bolj je človeška.
  • Če bo kristjan iz dneva v dan samo za las manj sebičen, manj sam sebi pomemben, manj sam sebi moder, bo s tem opravil najtehtnejšo akcijo, ki jo kot kristjan zmore.
  • Na oltar srca si lahko vsakdo, kdor veruje Vanj, postavi križanega ali vstalega Kristusa, saj je zmeraj isti Gospod.
  • Brez daru čudenja smo stari in dolgočasni, kakor je tudi svet star in dolgočasen.
  • Bistvo krščanstva je pričakovanje, njegovi glagoli se spregajo v futuru, v veličastnem marširanju smo.
  • Krščansko uresničevanje sploh ne pozna razkoraka med mislijo, besedo in dejanjem, ker je za kristjana vse samo dejanje.
    več:

iskalec in zbiralec Marko Čuk

Zajemi vsak dan

Zapoved, glejte, ta je moja, / da ljubite se med seboj. / Iz tega bodo vsi spoznali, / da ste hodili za menoj.

(Andrej Praprotnik)
Četrtek, 28. Marec 2024
Na vrh